Celje,  21. januarja – Ko nekaj verbalno, z izgovorjeno besedo sporočimo, je prav tako pomembno, da smo pozorni tudi na način, kako nekaj povemo. Z drugimi besedami tako imenovana meta komunikacija, ko se pri sebi in drugih naučimo prepoznavati vzorce o tem, kaj smo povedali in kaj dejansko s svojim celim telesom in energijo sporočamo sogovorniku, velja za eno najbolj pogostih tem pri individualnem komunikacijskem delu s strankami. Je že tako, da sebi pač najtežje nastavimo zrcalo. In znajdemo se v hrčkovem komunikacijskem krogu.

Vsi občasno doživimo, da kakšni spodbudno izgovorjeno besedo pospremimo z grenkim ali izsiljenim smehljajem. To neskladno komunikacijo med tem, kar izgovorijo naša usta in tistim, kar kaže mimika obraza, ton našega glasu, morda sključena v usodo vdana drža, preprosto nekako občutimo pri drugemu. Malo manj smo spretni, da to prepoznamo pri sebi.

Zafiksiranost je lahko pogubna

V delovnih okoljih in pri individualni obravnavi strank na temo komuniciranja in odnosov tako zaznavam tri najpogostejše izzive. Fiksacija je prvi. To je tisto stanje, ki se sliši nekako takole:« Ne me prepričevat, sploh me ne zanima, vem kako je s tem.« Na zasebnem področju sem se pred leti s tem soočila v prijateljskem klepetu ob kavi, ko sem hitela vsa navdušena pripovedovati sogovornici, da je kozje mleko resnično zelo pomagalo pri odpravljanju sinove astme. Sogovornica pa je bila prepričana v blagodejne učinke kravjega mleka, medtem ko o čem dobrem pri kozjem ni želela niti slišati. Nekaj časa sva tako trmasto vztrajali vsaka pri svojem, zafiksirani obe v svoj prav in ko sva ugotovili, da sva najino druženje ob kavici pripeljali že skoraj do vrelišča, sva le nabrali toliko moči in se vsemu skupaj nasmejali ter ugotovili, da bova ostali pač vsaka pri svojem.

V današnjem družbenem trenutku smo priča različnim fiksacijam pri vprašanju epidemije, obvladovanju le te z vidika oblasti in stroke, pred nami pa bo zanimiv komunikacijski strokovni izziv »kako prepričati v cepljenje že prepričane, da je to del zarote svetovnega kapitala proti človeštvu.« Fiksacije seveda še kako posegajo na medosebno področje. Predstavljajte si moškega srednjih let, ki si ob vsej materialni varnosti zelo želi ustvariti še topel dom, a je fiksno prepričan, da »prave ženske zanj ni.«  Fiksna ideja o nečem, torej naše prepričanje, da nekaj je točno tako, kot mislimo mi in prav nič drugače, nam seveda lahko zelo zagreni življenje. Če smo že na energetskem področju tekočega pretoka energije skozi sedem ključnih čaker v našem telesu, potem sta vsaj dve, solarna v predelu trebuha in srčna čakra v tem primeru močno zapacani.  Prestrašeni v kakšen razplet dogodkov, ki bi naše vztrajanje in stopicanje na mestu lahko postavil na nove temelje, zavračamo vse, kar ne ustreza našemu okviru. Jaz pravim, da smo zafiksirani dejansko omamljeni od »svojega prav« in zagotovo na dobri poti, da bomo živeli življenje »imeti prav, a ne biti srečen«.

Ne sklepaj na podlagi predvidevanj

Identifikacija vsega slišanega zgolj s samim seboj oziroma, da v vsem, kar nam kdo pove, vidimo predvsem sebe in se z izrečenim poistovetimo, je prav tako velik izziv v medosebnih odnosih. Naj to ponazorim z zelo pogostimi občutki ob izrekanju kritik. Če se še tako trudimo, da bi bila kritika konstruktivna, torej bi se nanašala zgolj ne neko početje, dejavnosti, ki so nam moteče in bi radi, da se spremenijo, pa posamezniki to sprejmejo kot napad nase. Še dosti hujše je seveda, če že tako občutljiv posameznik, ki v vsakem izrečenem stavku, ki mu ni povšeči, vidi napad nase, doživi nesramno, osebno, torej nekonstruktivno kritiko – takšno, ki ima namen obračunavati z nekom na osebni ravni brez plemenitega in upravičenega cilja za boljšo komunikacijo, za bolj produktivne odnose in na koncu za boljše delovanje sistema: to je lahko v podjetju, v šoli, v politiki, državi nasploh.

Obliko fiksacije v podjetjih pogosto prepoznam v stavku, ki ste ga morda tudi že slišali in se glasi takole: »Ne verjamem, da nam bodo tele spremembe v vodenju evidenc uspele, pa naj oni rečejo karkoli pač hočejo.« Ljudje, ki se v komuniciranju identificirajo s povedanim na osebni ravni in izrečene besede pogosto tudi povsem neupravičeno jemljejo kot napad nase, praviloma tudi uvajanje sprememb v kolektivih dojemajo kot nedopustno poseganje v njihovo svobodo, da še naprej počnejo vse po starem.

Še na predvidevanje bi nas spomnila v tokratnem razmisleku Z energijo za boljše komuniciranje in odnose. To je namreč početje, ki nam lahko življenje precej zagreni.  Zagotovo imamo v spominu še prve simpatije in tihe razmisleke: »Ni me poklical, zagotovo mu nisem všeč.« Če grem na raven podjetij potem slišim: »Šef me kritizira. Sigurno me ne mara«.  Če grem še v okvire domačih zidov se boste zagotovo spomnili na znameniti očitek, ko praviloma sogovornice predvidevamo in rečemo: «Vem, kaj si misliš, glede na to, kako me gledaš.«

Rešitev so vprašanja

In še besedica, dve o možnih rešitvah, da se ne zapletamo preveč v fiksiranje, identificiranje in predvidevanje. Zelo preprosto je: poslušajte in sprašujte.  Pri fiksiranju najdite način, da boste v svoje življenje preprosto spustili življenje, torej dovolili še kakšen drug razplet situacije od te, ki se vam zdi edina pravilna, ker vi pač to preprosto veste.  Vprašajte se, kaj vam želi nekdo sporočiti? Kakšni so njegovi nameni?

Torej ne presojajte slišano zafiksirani v svoj edini prav in v omejene okvire razmišljanja.  Pri identificiranju, torej razmisleku, da je vse izrečeno namenjeno prav vam osebno, včasih pomaga, da malo utišamo ego. Preprosto si dovolimo slišati in sprejeti neko dejstvo brez, da bi zato dobili občutek, da smo »slabi, nepotrebni, neuspešni.« Vsi vemo, da smo en dan lahko bolj in drugi dan manj učinkoviti. Če nam ob koncu dneva pregled naših delovnih obveznosti pokaže, da je ostalo še precej nalog neizpolnjenih, pač ne bomo rekli, da smo »totalno nesposobni, leni« in si dodali še kup takšnih nespodbudnih pridevnikov. Bolj pomaga, da skušamo realno ovrednotiti, zakaj so nekatere naloge ostale neizpolnjene in kako jih bomo naslednji dan dokončali. Pri zavrnitvah poslovnih ponudb je identifikacija lahko pravšnji izziv. »Ne« namreč ne pomeni, da te nekdo ne mara, ampak preprosto pomeni, da ga tvoj predlog vsebinsko ne zanima, morda še sam ni sprevidel, da bi mu nekaj lahko pomagalo, lahko, da si nekoga nagovoril ob čisto neprimernem trenutku…  Kar se predvidevanja tiče pa je tako: če predvidevam, da bo cesta poledenela, je to lahko dobro izhodišče za varno vožnjo in še kakšen preventiven ukrep na cesti. Če pa predvidevam, da bo nekdo drug naredil to ali se odzval na način, ko si ga zaštrikam v svoji glavi, pa lahko imam problem. Obvladujem lahko namreč le svoje misli.  Pravi debakl v komunikaciji in odnosih nastane takrat, ko na podlagi predvidevanja vlečemo sklepe in jih trdno zabetoniramo. Ko mladostnik ne pride domov ob dogovorjeni uri in smo potem kot starši v mislih že pri različnih nesrečah in pripetljajih; fant ali dekle pa se je le zaklepetal v družbi in pozabil pogledati na uro.

Zelo enostaven recept, ko se naslednjič zapletete v kolesje predvidevanj, identificiranj in fiksiranj in vztrajno izgubljate svojo energijo (vse bolj utrujeni postajate) in znižujete vibracijo – torej namesto nasmeha na ustih vas prevevajo vse bolj negativna čustva – se spomnite na vprašanja. Iz uvodne zgodbe: Kaj pa, če kozje mleko res lahko pomaga pri zdravljenju astme? Kaj pa, če kritika šefa ne pomeni, da ne ceni mene in mojega dela, ampak del naloge enostavno nisem dobo opravil? In nič ni narobe, da kaj v življenju predvidim; problem je, če sklepam, da se bo to tudi zgodilo. Misli, besede, dejanja ali kot ste tudi že slišali: življenje nam da vedno prav. Vprašanje je le, kam usmerimo energijo naših misli in posledično akcije, na kaj se torej osredotočimo. Želim vam, da se s pretočno energijo v sebi ne zaciklate v hrčkove komunikacijske kroge ter se vrtite okoli svoje osi, prepričani, da imate edini in samo vi vselej prav; da v vsem, kar slišite vendarle ne vidite zgolj sebe; in tudi, da ne predvidevate na podlagi predvidevanj. Vprašajte za božjo voljo. In svet bo naenkrat lepši.

Biserka Povše Tašić – Z energijo ZA boljšo komunikacijo in odnose

Prijavi se na brezplačni You tube kanal: KUPA, Biserka Povše Tašić in prisluhni do 4x na mesec prispevkom s področja komuniciranja, odnosov, sistema!