Celje,  3. januarja 2021 – Ljudje, ki so blizu tako materialnim kot duhovnim dimenzijam danes ne govorijo zgolj o tehnologiji G4 in G5 temveč tudi o nujnem dvigu vibracij človeštva na vse bolj utrujenem planetu, imenovanem Zemlja. Za ljudi, ki malo globlje brskajo po sebi in skušajo najti tudi stik z dušo in s svojim pravim poslanstvom med kratkim bivanjem na Zemlji, pogosto pričakujemo, da bodo brezhibno komunicirali. Očitki sogovornikov gredo v smeri, češ, pa kaj se ti razburjaš, če bereš knjige o duhovnosti. Delo s seboj kot vsakdanje umivanje zob z zobno ščetko, ne pomeni, da smo nečustvena teflonska plošča od katere se odbijejo vsi komunikacijski šumi in vse izgovorjene besede ali (ne)odnos, ki si ga lahko kdo privošči na naš račun bodisi v delovnem ali domačem okolju. Ljudje, ki gredo v ozadje svojega načina komuniciranja in vzpostavljanja odnosov so samo bolj čuječni, bolj dojemljivi, obvladajo več tehnik in metod za samoobvladovanje, hkrati pa je njihov prag tolerance v smislu, kaj so v življenju še pripravljeni sprejeti in prenašati, vse nižji. Tudi zato, ker se učijo iz dneva v dan imeti bolj radi.

Na tej točki morajo sogovorniki in tisti, s katerimi bivate ali bivamo prepoznati izziv zase: kako in v kakšni smeri se bodo začeli spreminjati sami. Začetek novega leta je lahko izjemna priložnost za prevetritev lastnega stila komuniciranja in tkanja odnosov z drugimi. Moj nasvet bi bil: ne spuščajte svojih meja zaradi ljubega miru, za ohranjanje nespremenjenih razmerij ob čemer hkrati dopuščate, da vas je iz dneva v dan manj. Postavite se zase in se naučite reči preprosto »Dovolj je«. Ali pa sprejmite odnose takšne kot so, in poskušajte dvigovati svojo raven vibracij – torej čustev in energije odzivanja – do te mere, da vam ne bo škodovalo. Če in dokler čutite, da to zmorete. Ena od tehnik, ki vam je lahko v pomoč se imenuje Ho’oponopono mantra in vas nagovarja k temu, da preprosto oprostite, torej odpravite globoke zamere v sebi na način, da spremenite vibracijo čustev, ki vas prevevajo.

Kot sem omenila v enem od lanskih člankov o strukturi vode, ki jo bogatimo z lepimi besedami, tudi v odnosih z ljudmi velja, da je najprej misel, potem beseda, in tej sledi dejanje. Kot torej pravi omenjena havajska molitev: Oprosti, Prosim odpusti mi, Hvaležna sem ti, Ljubim te… Predstavljajte si zdaj sebe v vlogi, ko po opravljeni dozi dnevnega umirjanja, na primer v obliki meditacije, ta samogovor v mislih, potiho naslavljate na sodelavca, ki vas vsak ponedeljek na delovnem sestanku spravi »ob živce«. Ali pa si predstavljajte partnerja ob katerem se zbujate z mislijo, da je to največja napaka vašega življenja. Preverite, če so globoko v vas še zakopana nekdanja čustva in so jih morda trenutne razmere zaledenele. Prikličite v spomin lepe trenutke in z izgovarjanjem naštetih besed preverite, če je v ugašajoči žerjavici še kaj tlečega ognja. Ali pa je ta povsem ugasnil.

Z energijo za boljšo komunikacijo in odnose dejansko nagovarjamo in prečiščujemo svoj notranji zemljevid, kjer je kopica skritih filtrov, ki se jih pri našem odzivanju sploh ne zavedamo. Naj vam to ponazorim z enim izmed individualnih coachingov s področja komuniciranja.  Stranka pravi: »Rekla je, da tega ne bo jedla, zdaj pa želi, da ji nekaj te  hrane pustim za pozneje«. Tako nedolžen stavek lahko v odnosu spodbudi pravo eksplozijo čustev, v ozadju katerih se skrivajo nakopičena jeza, zamere, obsojanje… In pojasnilo stranke, češ, saj je imela kup pripomb, ko sem kupovala to hrano, zdaj bi jo pa sama jedla. Če naše čustvene vibracije ne bi bile ujete na dnu spirale v obliki obsojanja, zamer… potem bi v takšni čisto običajni življenjski situaciji zmogli reagirati drugače.

Biti dobro v sebi

In veste, zakaj je tako pomembno, da se v sebi in v odnosu z drugimi počutimo preprosto dobro? Zato, ker se nobena želena manifestacija v naših življenjih ne more zgoditi ob premagovanju upora, ob tistih čarobnih besedicah, ki smo jim bili v kakšnem od življenjskih obdobij vsi izpostavljeni in se glasijo ‘must have, to moram narediti, samo še to,  tako mora biti…’ Preprosto zaslužimo si biti dobro v sebi in v odnosu z drugimi. Ob zavedanju, da drugih ne moremo spreminjati. Lahko pa jim povemo, da so prišli do meje, ko njihovega načina komunikacije in odnosa do nas nismo več pripravljeni sprejemati. Do meje, ko nam je preprosto mar najprej zase. V individualnih komunikacijskih coachingih prepoznavam med ljudmi izredno bolečino ob zavedanju točke, da sami sebe preprosto nimajo radi oziroma so se pozabili imeti radi. In rinejo, rinejo skozi življenje, da bi ustregli vsem okoli sebe, za vse poskrbeli. Pri tem potiho pričakujejo, da jim bo to povrnjeno z drobnimi pozornostmi, z odnosom, ki bo razveseljeval in izrazal hvaležnosti. Pa čakajo, čakajo… naposled se prebudijo. In ugotovijo, da to čakanje ne pelje nikamor. Vsak mora najprej sebe imeti rad. In potem se v komuniciranju in v odnosih začnejo odzivati drugače. In posledično se odzivajo drugače tudi vpleteni v odnos. Seveda, če jim je mar.  Ali pa se nek odnos zaključi. In kot včasih rečem: rast je naporna zato, ker se lahko življenjske karte premešajo na način, da nekateri ljudje odidejo iz naših življenj. Dosti lepše seveda je, da se nam kot posamezniki v rasti in delu na sebi na skopo časovno odmerjeni poti enostavno pridružijo. To ni možno ne deklerativni ravni. Besede pri duhovni rasti niso dovolj. Tudi zob si ne umijemo tako, da v roke zgolj primemo zobno ščetko.

Veliko lahko naredimo za boljšo komunikacijo in za boljše odnose z duhovno rastjo, s tem, da skušamo ob razumskem ravnanju, ki ga sistem in civilizacija pričakujeta od nas, najti čim globlji stik s svojo dušo. Preprosto za to gre, da »smo v redu, da se počutimo dobro«, kar je nasprotno od tistega, da se počutimo ujeti, ali kot je dejala ena od strank, da se »v delovnem okolju počuti kot živa zakopana v grobnici z vladarjem – svojim šefom«. Ob tem sva se sicer malo nasmejali ob vprašanju, če je obdana vsaj s kopico zaklada v obliki zlata, nakita in še česa, a sva hitro prišli do ugotovitve, da nam IMETI v življenju ne pomeni dovolj, če nimamo tistega BITI. In smo spet pri manifestaciji naših novoletnih želja, kajne?  Uresničevanja vseh zapisanih ciljev se bomo lahko lotili učinkovito le, če bomo najprej dobro v sebi. Ne bomo potrebovali dragega sobnega kolesa za rekreacijo, zadoščala bo “pot pod noge v naravi”. Za to namreč gre, da brez BITI dobro ne moremo uresničevati vsega, kar sliši na besedico “imeti”. Nekaj od teh zakonitosti lahko prepoznate tudi v moji drugi knjigi z naslovom Razstrupi se. 21-dnevni post s poudarkom Prisluhni si!

V letu 2021 vam želim čim več BITI: srečen, zadovoljen, izpolnjen, povezan z globinami lastnega jaza, s prepoznanim poslanstvom zakaj sem tukaj in kje je tisti moj globinski občutek, ki mi bo polnil srce – čustva, dušo. Biti čuječno učeče se bitje – to je izziv časa v katerega vstopamo. Z ljudmi, ki nam lahko sledijo na tej poti tako, da rastejo na svoj način, a skupaj z nami. Srečno.

Biserka Povše Tašić – Z energijo ZA boljšo komunikacijo in odnose