Celje, 23. novembra 2020 – Kako komunicirati s tistim, ki ti jemlje energijo? Prvi logičen nasvet bi bil, da ne komuniciraš. Torej, če to ni tvoj šef in ti morda nisi politik ter kot takšen zavezan k iskanju kompromisov v splošno dobro (v dobro države in državljanov) ter ne k bildanju lastnega ega, bi se nasvet glasil: «Umakni se.« Z ljudmi, ki nam jemljejo energijo, predvsem s svojim odzivom na našo komunikacijo, velikokrat pa tudi z izjemno veliko potrebo po »soljenju pameti«, nam ni lahko. In vsakdo med nami se je na bogati življenjski poti zagotovo že soočil z nekom, za katerega smo si vsaj na tiho dejali: «Tega bi pa rajši nosil, kot da ga moram poslušati.« Torej, zdaj vsi vemo o čem ali o komu govorimo, kajne?

Na začetku KUPA pred šestimi leti sem skovala dva pojma: morski pes in pršice. In kot morskega psa sem označila ravno tovrstne takoimenovane strupene osebe, ki nam že s tem, ko se pojavijo v prostoru začno najedati naš energetski ovoj in vplivajo na znižanje naše čustvene vibracije. Velikokrat jim še spregovoriti ni treba; dovolj, da jih človek pogleda in se mu stemni pred očmi. Nekateri to počno nehote. Nekateri so tudi enostavno nesramni, zlobni, pokvarjeni, če hočete?! Če si še tako prizadevamo za to, da bi v vsakem človeku našli nekaj dobrega in to dobro v njem spodbudili, se nam je, zagotovo spet vsakemu med nami, kdaj že zgodilo, da smo nad nekom preprosto dvignili roke. In si ob tem rekli: «Z njim, z njo ne morem več.«

In če ni bilo naravne poti za umik smo si ta umik izposlovali morda sami. Včasih se tako končajo kakšna prijateljstva, tudi vez s sorodnikom, ki ti je bil še tako blizu, lahko naposled povsem usahne. To ne pomeni, da nekoga nimamo več radi. Samo tako spremenila sta/sva se oba, da nekomu jemanje energije preprosto ni več sprejemljivo in naredi rez ter se umakne. Ko ob telefonskem klicu, sms sporočilu, obisku, snidenju ugotoviš, da te je po srečanju z nekim človekom vedno manj in ti je popil še tisti zadnji preostanek energije, ki si ga imel, si naposled rečeš: «Boljše mi je brez nje, brez njega…«. Zakaj pridemo do te ugotovitve?

Kot hrčki v krogu

Eden od razlogov je, da nas  v komunikaciji in v odnosu velikokrat najedajo ljudje, ki zelo modrujejo, kaj vse bi mi morali postoriti in kaj vse naj bi se naredilo, medtem ko za svoje življenje ne znajo poskrbeti. Ali povedano drugače: kot hrčki se vrtijo v začaranem krogu lastnega neuspeha ali nezadovoljstva, obenem pa si jemljejo pravico, da solijo pamet vsem naokoli, tudi tistim bližnjim; vedno imajo probleme in težave, vendar nič ne storijo, da bi jih rešili ali se začeli obnašati drugače; vedno so ubogi in reveži, ko jim kaj predlagaš, pa ti odvrnejo, da tega pa oni že ne bi naredili… Ko jim poveš, da človek ni drevo, torej se tudi oni lahko preprosto premaknejo drugam, če jim tukaj, kjer so, ne ustreza, so  zelo užaljeni. Češ, kaj ti govoriš, oni vendar že vse vedo… Na koncu takšnih srečanj ugotoviš, da si izčrpan, izpraznjen, medtem ko se ta svojevrstni energetski vampir počuti boljše. In sčasoma se od njega začneš umikati, dokler se ne umakneš povsem. Če se lahko.

Kaj pa v podjetjih, kjer šefa preprosto ne moreš zamenjati? Kaj torej v organizacijah, kjer imaš za sodelavca človeka, za katerega šef pravi, da je nujno potreben, ker »prinaša gnar firmi«, a zaradi njega ljudje zapuščajo podjetje, so žrtve mobinga? Če nisi v situaciji, da preprosto odideš, potem se moraš naučiti odzivati drugače. Na takšen način, da se tvojega energetskega potenciala v smislu življenjske moči ter vibracije čustev, v smislu zdrsa razpoloženja, ta človek preprosto ne bo več dotikal. Postal boš imun nanj, karkoli že reče, ne reče, naredi ali ne naredi. In na srednjih rok vendarle iskal izhod za odhod. In tudi za vpogled vase. Za to se moramo odločiti na zavestni ravni in se potem priučiti različnih tehnik in metod, ki nam bodo pomagale pri vzpostavitvi primernejšega komunikacijskega odziva; takšnega, ki nam ne bo več v škodo. Da torej ne bomo več reagirali kot “hepo kocka”, predvidljivo, pričakovano; samo na gumb tisti drugi pritisne in ogenj bo v zraku.

Najprej samorefleksija …

Zazreti se moramo najprej vase. To vam morda ne bo všeč. Tudi meni ni bilo. Zakaj vase? Bodimo iskreni. Ponavadi dobimo to, kar sevamo sami. Četudi si nočemo priznati, nam je morda na pot poslan  tako zoprn, neprijeten ali preprosto ubog človek prav zato, da se od njega kaj naučimo ali morda v njegovem ravnanju in komunikaciji prepoznamo lastne napake. To se nam velikokrat dogaja na ravni ega. Šef, ki je manj usposobljen kot delavec, delegira posel in ukazuje z vidika položaja, češ, jaz sem šef. Kot podrejeni vemo, da nima vedno prav. Ker smo strokovno precej nad njegovo ravnjo, se mu upiramo na ravni ega, v smislu: »Ti cepec boš to meni govoril.« To energijo šef zazna in slej ko prej nam spet vrne milo za drago. Temu pravim, da se zaciklamo v ego kompleksu. Na komunikacijski ravni se nam dogajajo meta komunikacije oziroma drug drugemu očitamo stvari, kot so: »Saj mu vendar ne berem misli, kako naj bi vedel, kaj sploh hoče od mene.« Poenostavljanje, obtoževanje – to sta dva naslednja pogosta prijema, ko imamo opravka z nekom, ki nam jemlje energijo. Prepričanje, češ, saj bo spet težil, ali pa, saj mu sploh ne morem  zaupati… se krepi. Notranji zemljevid deluje sto na uro in komunikacija s človekom, ob katerem se počutimo, da nas je iz dneva v dan manj, dobiva naslednje značilnosti: je nejasna, nenatančna, nekonkretna, nekorektna, necelovita in neprijazna.

… in potem odziv

Zato vam naj izdam nekaj nasvetov. Prva dva sta del 10 temeljnih pravil nevrolingvističnega programiranja. Tako se 5. pravilo glasi, navajam: Za vsak problem obstaja rešitev.  Le vprašati se moramo: Kaj dobim, če verjamem, da je problem oziroma odnos s tem človekom nerešljiv? In kaj dobim, če mislim, da je za vsak problem, tudi za odnos s tem človekom, rešitev? In zelo pomembno 10. pravilo, ki pravi: Če kaj ne deluje, poskusi nekaj drugega. Veliko ljudi namreč trmasto vztraja pri tem, kar počnejo, tudi če očitno ne dosegajo nobenega uspeha. Vprašaj se: Zakaj se ta človek tako odziva name, ali morda takšen odziv sprožam z nekim ravnanjem sam? Kaj, če bi se tokrat skušal nanj odzvati drugače?  Res pa je, da je včasih lažja pot, da se nekemu odnosu odpovemo, kot, da bi se trudili razumeti komunikacijski stil nekoga in morda spremeniti svoj komunikacijski odziv. Včasih smo lahko preprosto utrujeni od nenehnih poskusov, da bi koga naposled razumeli. Po bližnjici si pač pretolmačimo: «Joj, spet on…spet bo težil.« In na koncu dobimo ravno to, o čemer razmišljamo. Saj veste: življenje ima vedno prav. Ko razmišljamo o slabem, dobimo slabo; in obratno.

Agresiven, kljubovalen?

In zdaj nekaj koristnih nasvetov.

Kako se soočiti z agresivno osebo? Agresijo ozirom sovražnost lahko izničimo le tako, da takšni osebi podamo roko sodelovanja in ji na ta način priznamo, da je povedala nekaj pametnega. Kajti tudi agresivna oseba lahko ima neko dobro idejo ali predlog. Ponavadi  ob njej zmrznemo ravno zaradi načina komunikacije in tako preslišimo vsebino, torej kaj nam pravzaprav želi povedati. Z napadalno osebo se soočimo z lastno mirnostjo, torej nikoli ne uporabimo njenega orožja.  To pomeni, da nismo z njo enaki, torej napadalni. Pri tem nam lahko še kako pomaga preprosta asertivna formula, ki se glasi:« Razumem, mislim, predlagam.«

In kako se soočiti s trmasto, kljubovalno osebo, takšno, ki vztraja pri svojem »prav«? Praviloma so te osebe, ki trmasto vztrajajo pri svojih stališčih, tudi takrat, ko že njim postane jasno, da morda nimajo prav, premalo samokritične. Imajo različne komplekse in doživljajo poraz lastnega stališča kot oseben poraz.  Takšne osebe nima smisla prepričevati v naš prav. S takšnim posameznikom se rajši pogovorimo na štiri oči, ne pred drugimi, ne konfrontiramo se torej z njim neposredno, nikoli na očeh vseh drugih.

Tudi o takšnih tipih in načinih komuniciranja se v individualnih coaching pogovarjam s svojimi strankami. Predvsem pri vodenju sestankov, od blizu ali na daljavo, je namreč zelo pomembno, da vemo, kdo so udeleženci naših sestankov. Vedeti moramo zakaj je nekdo preveč pasiven in ga moramo znati pritegniti k razpravi in tudi obratno. Vedeti moramo, kdo je preveč zgovoren in poznati način, kako ga prekiniti. Na primer z zaključkom, ki se glasi: »Zelo zanimivo, in kaj o tem mislijo ostali?«

Torej, če povzamem. Ko imamo občutek, da nam nekdo v komunikaciji jemlje energijo, se moramo najprej zazreti vase. Ali morda komuniciramo na ravni ega in je sogovornik le pritisnil na kakšno našo točko, ki smo jo zakopali nekje globoko, ker nam ni všeč ali bi jo najrajši pri sebi kar prezrli. Ko si nalijemo čistega vina pa gremo korak naprej. Morda ta oseba, ki nam jemlje energijo, res ni nobena naša zrcalna slika in jo moramo obravnavati povsem nevtralno. To pa pomeni, da moramo spet delati na sebi, ampak tokrat na našem odzivu. Kako naj torej ravnam, da me sogovornik ne bo iztiril, da moj energetski plašč po soočenju z njim ne bo ves luknjast, jaz pa povsem brez energije in na tleh.

Če vas morda zanima individualno svetovanje ali coaching me lahko kontaktirate. Med epidemojo storitev izvajam na daljavo, prek skype in zoom. Ostanite zdravi. In pazite na svojo energijo.

Biserka Povše Tašić v facebook rubriki Z energijo za boljšo komunikacijo in odnose.

Biserka Povše Tašić – Z energijo ZA boljšo komunikacijo in odnose