Celje, 19.8. 2020 – Današnji kratek zapis, da s KUPA nisem uspela priti v drugi krog enega od razpisov, na katerega sem bila povabljena,  je le pika na i za vsebino v nadaljevanju. Imenuje se “zastojnkarstvu ne”. Kar nekaj izkušenj z velikimi in srednje velikimi podjetji je za mano, ko so bila vabila k razpisom dejansko le “pokritje” za že prej znanega in želenega izvajalca. Zato v prihodnje na takšna vabila odgovarjam le z izdanim računom za opravljene ure svetovanja. Če že morate biti pokriti v zgrešenem načinu podeljevanja posla in izbirati med več ponudniki in potem delo podeliti cenovno najugodnejšemu, potem je za mojo energijo časa in znanja treba odšteti vašo energijo denarja. Prijateljica bi rekla, da mi je “naredilo tilt”. Tako nekako. Nabralo se je. Vsega preveč. Spomin o zastonjkarstvu pa sega dobrih pet let nazaj.

Takrat mi je ena od menda zelo izkušenih menedžerk in pravcata gurujka komuniciranja ponudila, da bi namesto nje urejala časopis, ki ga je doslej sama. Pa revica nima več časa. Zato bi mi plačala kakšnih 100 evrov. Ko je videla, da sem jo malo čudno pogledala, mi je odvrnila:”Veš, kup študentov bi bilo presrečnih, da bi lahko delali zame. Še zastonj bi urejali časopis.” In sem ji takrat v iskanju prvih poslov prijazno, čeprav navznoter zgrožena, odvrnila:”Potem pa vam predlagam, da se res obrnete kar na tiste, ki so vam časopis pripravljeni pisati, urejati in tržiti brezplačno in bodo ob tem še srečni, da lahko delajo za vas.”  Njeni nadaljnji poskusi sodelovanja so bili v tej smeri, da bi mi uredila izvedbo mojih izobraževanj, jaz pa bi ji zato seveda plačala nekaj 10 odstotkov provizije. To se mi ni zdel takšen problem, če z vidika trga gledam, da ti nekdo pridobi posel in je zato plačan. Zapletlo se je, da naj bi jaz takoj plačala, ko me ona na nekoga napoti; sama pa sem seveda vztrajala pri bolj logični zvezi, torej, ko pridobim posel, ga opravim, izdam račun, mi je račun plačan… po tem se pa lahko pogovarjava o realizaciji njene provizije. No, tudi iz tega ni bilo na koncu nič.

Vsake toliko časa tudi na medmrežjih malo “prečesam” tiste, s katerimi sem povezana. Najprej odpadejo ponudniki v stilu:”Gospa, vas lahko nekaj vprašam…” Vsem tistim, ki ponujajo mrežni marketing na ta način že vnaprej povem, da me nadaljnja vsebina ne zanima. Potem so tukaj takšni, ki imajo “čudovit, fenomenalen izdelek ali storitev”, seveda pa niso pripravljeni nič plačati za njihov marketing. Tudi za zanimiv KUPA koncept Priporočam ne. Se mi včasih zdi, da bi bili veseli, da jim še sama plačam zato, da lahko poslušam njihove slavospeve njihovemu izdelku ali storitvi, pri čemer jih prav nič ne zanima, če me to zanima, ali morda tudi sama kaj takšnega potrebujem. No, morda sem se na tej točki malo oddaljila od teme zastonjkarstva in energije denarja za energijo znanja.

V vsem mojem bivanjskem “tukaj” še nisem doživela, da bi komu uspelo priti v trgovino po kruh, ki bi ga poskusil, plačal bi ga potem, če bi mu bil všeč. Prav tako ne poznam primera, ko bi mojster kopalnice položil nekaj vrst ploščic, pri čemer bi jih seveda kupil sam, material tudi, jaz kot naročnica pa bi potem ugotovila, da mi to itak ni všeč in bi se mu zahvalila. Potem bi poklicala drugega, morda bi pa on znal bolj “povšeči”. Predstavljajte si, da pridete v kavarno in natakarju poveste, da bi najprej poskusili, kako on kuha kavo; če vam bo všeč, jo boste pa morda tudi plačali… Pretiravam?

Zakaj se vam potem zdi normalno, da bi moral nekdo na podlagi več desetletij izkušenj, formalne univerzitetne izobrazbe, pridobljenega znanja na različnih področij komuniciranja, vodenja, nepremičninskega posredovanja in dela v medijih komurkoli karkoli narediti brezplačno?! Tako, da bi kot iz uvodnega razpisa potem itak izbrali tistega že vnaprej želenega. Le obvod v obstoječi nenormalni zakonodaji najcenejšega ponudnika ste potrebovali. Zakaj imamo potem reference, zakaj priporočila že zadovoljnih strank? Očitno vse narejeno in postorjeno nič ne šteje?!

Kar šokantno v moji KUPA karieri je bilo tudi povpraševanje iz zelo velikega gradbenega podjetja, češ, če lahko priučim njihovo zaposleno v kadrovski službi, da bi lahko izvajala komunikacijska usposabljanja njihovih zaposlenih.  Mene ne bi plačali, se jim je zdelo predrago. Na koncu jim je bilo predrago tudi to, da bi vsaj del oprijemljivega znanja prenesla na njihovo sodelavko. Skušala sem jim pojasniti, da življenjskih izkušenj in primerov iz prakse ne morem prenesti na nikogar in ima tudi to svojo ceno. Ni jih zanimalo. Oni bi samo skopirali tehniko. Zakaj? Ker so morali upravičiti, da so zaposlili osebo po priporočilu, a komunikacijskih veščin ni vešča in bi jo zdaj “na hitro naučili”. Verjetno so uspeli najti koga, ki je odprl njen lijak, nalil znanje, oni so nekaj malega plačali in vodstvo z lastniki na čelu je prepričano, da zelo vlagajo v svoje zaposlene. Ena prebrana knjiga in si mojster komuniciranja, razreševanja kriz v odnosih, uvajanja sprememb v sistemih… Kot opeka na opeko, kajne?

Časi, v katerih se ruši marsikaj in obenem prav tako marsikaj vzpostavlja na novo, so čudni, tudi težki, neobičajni. Sama vse bolj sledim in bom v prihodnje še v dosti večji meri temu, da je zaželeno in možno sodelovanje med ljudmi – tudi v podjetjih, gospodarstvu, politiki – ki se zavedamo, da dejansko menjamo energijo: v nekem trenutku mojo energijo znanja, izkušenj, ki je plod mojega porabljenega časa – za izobraževanje, formalno in neformalno pridobivanje kompetenc – za vašo energijo denarja. Iz tega vidika je pisanje nekih ponudb na pamet resnično metanje mojega časa – moje energije vnemar. Nekatera tovrstna povpraševanja “po sodelovanju” so sicer bolj in druga manj korektna. Pred dvema letoma sem doživela uvrstitev v dva kroga, v tretjem se je pa v razpisu dodal droben tisk, da mora ponudnik imeti za seboj vsaj za dobrih 500 tisočakov opravljen podoben posel. Bil je seveda tisti “ta pravi, sedanji” in za sodelovanje so se mi zahvalili.

Torej: imate težave v odnosih, komunikaciji v podjetju ali s strankami? Lahko se pogovorimo in naročite našo kvalitativno raziskavo KUPA Prvi vtis ali celovito analizo KUDO – komunikacijsko ugodno delovno okolje. Vam je morda bolj po meri kvalitativna raziskava Skrita stranka? Želite preveriti poslovne partnerje na trgih Balkana? Ali bi radi izpeljali anketo brez takšnih ali drugačnih političnih predznakov in primesi? Vse to je možno. Po obstoječem ceniku. Preberite si dosedanje reference in priporočila. Dogovorimo se za sestanek.

Energija našega znanja, izkušenj, dela za vašo energijo plačila. Preprost zakon preživetja na trgu. Vse ostalo se imenuje kako drugače. In, če je nekdo s svojim izvajalcem zadovoljen, zakaj ga menjati, spreminjati in drugim “krasti čas brez plačila”. Povejte, da potrebujete ponudbo le “za zraven” in vsi, ki smo na ta način povabljeni vam bomo za porabljen čas in znanje izdali račun. Morda je tudi to pot spremembe sistema javnih razpisov, naročil in še podobnega, ki je povezano s tem “kdo bo dobil posel v Sloveniji in komu bo tukaj dano preživeti s svojim znanjem, veščinami, delom, pridnostjo…” Ali pa je vse to že preteklost in se bo poslej živelo od nekih “drugih virov”?

Ne zastojnkarstvu z različnih vidikov in “da” energiji denarja za energijo znanja! Vem, da je to v času, ko razpisi Zavoda za zaposlovanje kažejo predvsem potrebo po fizičnih delih, v Gorenju vsi veseli oglašujejo nova delovna mesta v proizvodnji, na tabli študentskih servisov se iščejo pa itak natakarji  – četudi z doktoratom – ta zapis v bran intelektualnemu znanju skoraj zaman. Ampak, znanje, ki ga lahko morda nekomu posredujem v eni uri, sem sama pridobivala leta in leta. Še vedno se učim.

Naročilo KUPA Prvi vtis – doslej so nam zaupali že mnogi: Thermana Laško, Petrol, ECE, VŠR, Osrednja knjižnica Celje, Občina Slovenske Konjice, idr.

Več o KUPA Prvem vtisu na naši spletni strani

Priporočila