Golte, 16. 8. 2000 – Po malo več kot desetletju bivanja v Mozirju se tudi v zadnjih štirih letih rada podam na meni zelo ljubo planino Golte ali Mozirsko planino. Tudi danes sva se, ne ravno najbolj zgodnja, pa vendarle, odpravila na dopoldanski sprehod “k nebesom”, kot pravi eden od sloganov za to destinacijo. V megleno kopreno ujeta planina se je počasi prebujala in naposled tudi obsijala s soncem. Občutek megle pa sem kljub vsem dobrotam in lepotam, ki jih ponuja ta košček raja v Zgornje Savinjski dolini, podoživela z vidika turizma. Tudi v časih, ko sem tam vodila zavod za turizem ni bilo kaj dosti drugače. Razkorak med lastnikom, vodstvom in tistim, kar bi obiskovalec – turist pričakoval, še vedno obstaja. Žal.

Ogromno pločevine je že ob prihodu nakazovalo, da je danes na Golteh izredno veliko obiskovalcev. Prevladovali so, po registracijskih tablicah sodeč, tisti iz ljubljanskega in kranjskega konca. Ogromno mladih družin in pristno navdušenje nekaterih najmlajših ob pogledu krav na paši; pač niso nič roza kot Milkine.:)) Toda Alpski vrt zaprt. Na odprti terasi v hotelu s štirimi zvezdicami izredno ljubezniva in ustrežljiva natakarica; skoraj preveč. Ko ob pijači naročim še jabolčni zavitek – vsem ga toplo priporočam; močna konkurenca celjskemu Pišku – natakarica pove, da je treba hrano naročiti notri. Ko potožim, da na planino res nisem jemala maske s seboj mi velikodušno ponudi svojo, ki jo ima na rokavu, češ, saj je čista. Ponudbo zavrnem in zadevo z naročilom v notranjosti hotela reši mož. “Štrudl” čista petica. Ponudba divjačinskega golaža in bograča ter ajdove torte s sladoledom – vse to je bilo zunaj na terasi lepo napisano na tabli, kdor je uspel videti. V notranjosti ob samopostrežni opciji pa menda teh napisov ni bilo. Mi je umanjkala še kakšna specialiteta iz doline s posebej poudarjeno ponudbo…

Koča Trije ploti zaprta. Ljudje so sicer posedli na terasi in iz nahrbtnikov privlekli svoja okrepčila. Bolj turistično in obiskovalcem prijazno naravnano se obnesejo v pastirski koči. Nisem opazila, da bi nihalka vozila; zagotovo pa lahko trdim, da ni vozila sedežnica. Nekaj, kar se v preteklosti na tako množično obiskano nedeljo zagotovo ni dogajalo. Tu in tam se je vendarle spustil kdo po jekleni vrvi (priljubljen Zipline), sicer pa… ja, že sam sprehod po planini ti da veliko, če si ljubitelj narave. Oko se spočije na rastju, značilnem za to letno obdobje. Mimogrede poklepetam še z domačinom, ki nabira rož’ce. Ugotoviva, da mu malo nagajajo oči in je zdaj sezona smetlike – gre za očem podobne cvetove zdravilnega zelišča zoper očesne bolezni. Ker me v naravi vedno spremlja majhna vrečka za kaj koristnega po sistemu za vsako bolezen rož’ca raste, koristno informacijo hitro izkoristim. Jo že sušim – smetliko. In potem se skuha iz nje čaj ter z ohlajenim se lahko izpirajo bolne, vnete oči. Koliko lepega o vsem tem je znal povedati Zlatko v Alpskem vrtu. Imel je težave z zdravjem; upam, da je dobro. “Njegov” Alpski vrt je danes zaprt. Zakaj le? In zakaj ni bila vključena sedežnica? In zakaj je bila zaprta koča Trije ploti? Ob vseh teh zakaj-ih se mi lepi planini navkljub zdi, da so nekateri še vedno “operirani občutka za turistično ponudbo”. Škoda, pa tako veliko bi lahko ponudili: ni  vse v denarju, tudi v pristopu, idejah, ustvarjalnosti. In povezovanju z bogato ponudbo okoliških kmetov, turističnih ponudnikov. In se spomnim…

V krajšem času po odhodu iz Zavoda sem v okviru svoje firme malo sodelovala z Goltmi in takrat smo z Jožetom in Ernestom pripravili program turističnega izleta tako, da smo obiskovalce pričakali pri hotelu in potem nas je vse skupaj z žemljico in vodo takratni uslužbenec popeljal do domačinov, kjer smo pri enem poskusili domače žganje, pri drugem pojedli slastno kosilo. No, zagotovo so takšni in podobni programi tudi danes. Nisem brskala po ponudi spletne strani podjetja. Sem pa zasledila, kar je spet spodbudno, v kar precejšnji gneči obiskovalcev pohvalne pripombe v stilu:”Lepa planina. Namestili smo se v enem od apartmajev v bližini in prišli pogledat. Podobno Krvavcu. Super je. Prijetna ohladitev…”  Slednja, ohladitev je bila danes več kot prijetna, na vrhu kakšnih 15 stopinj. V pastirski koči so že prižgali peč.

Sicer pa je moj današnji vtis v stilu tiste misli, ki pravi nekako takole: “Ladje so najbolj varne v pristanišču. Ja, ampak niso temu namenjene.” In če parafraziram: “Kaj nam bo vsa infrastruktura, namenjena obogatitvi turistične ponudbe, če se vrata koče in vrta zaprejo, sedežnica in nihalka pa “umolkneta” v trenutku, ko se na planini tare ljudi…” Turizem je tudi odzivnost: tukaj in zdaj. Vse dobro Golte. Do naslednjega obiska.

Biserka Povše Tašić
KUPA

Naročilo KUPA Prvi vtis – doslej so nam zaupali že mnogi: Thermana Laško, Petrol, ECE, VŠR, Osrednja knjižnica Celje, Občina Slovenske Konjice, idr.

Več o KUPA Prvem vtisu na naši spletni strani

Priporočila