Celje, 23.3. 2020 – Po koncu epidemije bo tudi za odločevalce v podjetjih čas za PIR. Po ustavitvi gospodarstva skoraj na celotnem planetu in v glavnini dejavnosti namreč tudi posel nikoli več ne bo to, kar je bil do nedavna. Spremembe bodo korenite. PIR v okviru agilnega menedžmenta po koncu vsakega projekta, tudi spremembe poslovnih vzorcev in preživetja med samo epidemijo, nalaga prevetritev v zastavljanju 3 ključnih vprašanj: Smo pridobili kar smo želeli, kakšne so koristi in kaj smo se iz vsega skupaj lahko naučili; npr. ob delu na daljavo. Že zdaj pa je za vodje na mestu samorefleksija z zelo preprostim vprašanjem Zakaj mi ljudje sploh sledijo?!

Glede prve teme, torej ugotavljanja o uspešnem prenosu dela na daljavo v različnih sektorjih, bomo prave odgovore iskali po kakšnih treh mesecih v različnih gospodarskih panogah. V okviru kratke ankete KUPA po doslej prejetih odgovorih lahko zapišem, da se najbolj “uspešne” prii tej preusmeritvi od fizičnega stika s strankami na bolj oddaljen e-kontakt, počutijo v šolah, v novinarstvu ter v trgovini. To je le trenuten prvi vtis glede na prispele odgovore v kratki ad hoc KUPA anketi. Dejstvo namreč je, da so v večini slovenskih domov ta hip res najbolj obremenjeni in najbolj pridni “delavci” na daljavo prav učenci, dijaki, študenti in tu in tam seveda tudi njihovi starši. Slednji, ki prejemajo določena nadomestila za čakanje na domu in jim je potemtakem vsaj minimalen prihodek zagotovljen kljub “ustavitvi dela” pa po klepetu s kolegi podjetniki niti niso tako zainteresirani za to, da bi se na daljavo karkoli naučili ali kaj naredili; pač čakajo.  Tudi kot fizične osebe se bomo na koncu seveda lahko s pomočjo PIR formule preverili, kako (ne)uspešno smo se v delovnem smislu kot posamezniki odzvali na projekt “Ohraniti posel” v času epidemije tudi z orodji na daljavo. Seveda to ni mogoče v vseh dejavnostih.

Prepričana pa sem, da se bo v skoraj vsaki dejavnosti po koncu epidemije zgodilo dvoje: vsepovsod bomo odkrili kakšen delovni proces, ki ga bomo po novem lahko opravili z manj “zapravljanja” časa in na daljavo ter še nekaj, kar se mi zdi tudi zelo pomembno: bolj bomo začeli ceniti in produktivno uporabljati čas, ki nam bo namenjen za neposreden stik v živo.

Zakaj vam zaposleni kot vodji sledijo?

Bolj enostaven in enoznačen  je ta hip odgovor na vprašanje, ki si ga šefi na domu – čakajoč ali z aktivnim delom na daljavo – lahko zastavite že danes. Zakaj mi ljudje sploh sledijo je namreč dobra samorefleksija. Nekakšna katarza  za vodilne, morda tudi s pomočjo nekaterih odgovorov, ki smo jih v petih letih pridobili v KUPA komunikacije ob anketiranju naših slušateljev v programu KUPA Učinkovito za vodje, s poudarkom na 5 ločenih delavnicah: učinkovito komuniciranje, učinkovito vodenje, učinkovito upravljanje časa, učinkovito pogajanje in učinkovito vodenje projektov.

“Posreduje nam jasno in nedvoumno sporočilo kaj želi, razumljiva navodila do kdaj in s kakšnim želenim rezultatom je treba nekaj postoriti, pri čemer  pot same izvedbe vendarle prepusti opolnomočenemu sodelavcu, ki v določenem trenutku prevzame odločitev o najboljši možni rešitvi in zanjo tudi odgovarja,” tako se glasi strnjeno sporočilo več sto zaposlenih v dosedanjih KUPA usposabljanjih na temo Komunikacijsko zaželen šef.

Seveda na to, da sledimo šefu kot vodji, ki mu lahko zaupamo poleg načina komunikacije veliko vlogo igra tudi njegova verodostojnost, ki jo ta zaposlenim po mnenju anketirancev kaže s štirimi dejavniki:

  • s svojim strokovnim znanjem;
  • s tem, da kot vodja predstavlja in izvaja tudi vizijo in politiko družbe, v kateri dela;
  • z vodenjem na način, da je zgled in z motivacijo na način, da preprosto navdihne tiste vzvode ali motivatorje, ki so že v sodelavcih – “zna torej pri vsakomur pritisniti na pravo tipko” in tako potegniti iz ljudi najboljše, kar premorejo;
  • s tem, da zmore biti realen v vsaki situaciji, torej, da ne podcenjuje opravil in dela kolegov s pripombami kot so “pa saj to ti vzame samo pet minut”; torej, da ima vpogled v delovne procese sistema v celoti;

Na vprašanje zakaj bi sploh sledil vodji in torej ne bi delal po sistemu “nikoli me ne morejo tako slabo plačati kot lahko slabo delam” sledi tudi sklop odgovorov, ki jih lahko uvrščamo v osebne značilnosti odličnih vodij.

“Naš vodja je sproščen, odkrit, je dostopen za pogovor, odprt je za različno misleče, nam prisluhne, je proaktiven, vselej stoji za svojimi dejanji… Ko pa se dogovorimo potem nas podpira, da dogovorjeno tudi izpeljemo; po potrebi v dogovoru vmes tudi kaj agilno popravimo, spremenimo. Je za nas tukaj, ko ga potrebujemo in nas pusti pri miru, da lahko delamo.” To je eden od zanimivih sporočil zaposlenih v enem od večjih slovenskih podjetij, ki se ukvarja s storitvami. In od vseh doslej prejetih odgovorov dejansko najbolj večplastno zajema želje zaposlenih o tem, kakšnega vodjo si želijo na čelu obrata, oddelka, službe, sektorja… da bi mu res lahko odkrito, spoštljivo in z zaupanjem sledili. Ste se v zapisu prepoznali? Če se niste, vam utegnejo tile dnevi samoizolacije koristiti tudi za “delo na sebi”. V poštev pride seveda tudi usposabljanje in svetovanje KUPA komunikacije na daljavo:)).

“Karkoli naredim ni prav, ne spoštujejo, kar se dogovorimo, vedno moram preverjati za njimi…” – to so pogosto “tožbe vodilnih” v podjetjih. Na drugi pogled pri individualnem coachingu in svetovanju potem v KUPA ugotavljam, da gre za zelo sposobne posameznike, ki pa so neprilagojeni perfekcionisti in nekakšni “kontrol friki”, ki sodelavce konstantno držijo v stanju izrednih razmer, jim ne pustijo dihati, hkrati pa pričakujejo, da jih bodo ti tako zadušeni obmetavali s predlogi in idejami. Upam, da se niste prepoznali v tej skupini vodij. No, tudi, če ste se in ste te ure “ostanimo doma” pripravljeni izkoristiti za spremembo pri sebi, ni prepozno. Spet pride v poštev usposabljanje in svetovanje KUPA komunikacije na daljavo. 

Koristni v razmislek so lahko tudi odgovori vprašanih slušateljev naših seminarjev o tem, kakšen način ravnanja je najbolj zaželen oziroma, kaj je tisto, kar jih navdihne, da brez izgovorov in velikih pomislekov preprosto sledijo vodji v podjetju, in to ne le zato, ker je njihov “predpisan šef”?  Zaposleni si želijo usmerjanja, razumevanja ter vodenja z zgledom.  Spoštujejo prvega med enakimi, ki ne išče izgovorov in se drži dogovorov. Spoštujejo ga, ker je odločen in stoji za svojimi besedami, vendar je dovolj prožen, da je dovzeten tudi za predloge drugih in uvajanje sprememb, ki so nujne že v fazi izvajanja posameznih projektov. V svetu sprememb preprosto ne moremo zabetonirati vsega vnaprej. Saj veste: edina stalnica v današnjem svetu so spremembe. In zelo težko je seveda imeti nad seboj nekoga, ki predloge pobija z besedami:”To se ne da… tudi zadnjič se ni izšlo… ni potrebe, da bi kaj spreminjali, tako delamo že leta…”. Verjemite, tudi na takšne vodje naletim. Je pa res, da jih je več tam, kjer imajo plačo vsakega 1. ali 15.  v mesecu vnaprej zagotovljeno, ne glede na rezultate in zadovoljstvo zaposlenih.

In zakaj vam kot vodji verjamejo?

Odgovore v anketah sem ponderirala in na prvih 3 mestih so se znašli naslednji opisi komunikacijsko učinkovitega vodje:
1) sodelavce vodi z navdihom, z entuziazmom opravlja svoje delo in ima vselej pred očmi širšo sliko poslanstva podjetja, ki jo prenese tudi nam;
2) je karizmatičen in temperamenten, vesel in zgovoren ter hkrati vztrajen, strokoven in pošten ter zna postaviti meje;
3) ob pravem trenutku je mentor, zna biti dober poslušalec in nam je v strokovno oporo, ko jo potrebujemo;

p.s.1  Zaradi varovanja poslovnih skrivnosti seveda ne izdajam od kod vse prihajajo opravljene ankete v obdobju od 2015 do 2020. Pomembno je, da ponotranjite odgovore, ki so vam v trenutkih, ko kot družba, ne le v podjetjih, potrebujemo dobre voditelje lahko pomagajo pri korigiranju lastnih ravnanj in pri nadaljnjem odnosu z ljudmi v vašem kolektivu – danes “na daleč” in jutri spet v povsem drugačnih okoliščinah tudi “iz oči v oči” oziroma v interpersonalni komunikaciji. Naj bo Srečno!

p.s.2  In še pojasnilo: KUPA programe komunikacijskega in poslovnega usposabljanja za podjetja in ustanove v zasebnem in javnem sektorju izvajam na podlagi lastnih KUPA kartic, ki so pripravljene za nekatera ključna področja, med drugim Upravljanje s časom, Vodenje sodelavcev, Skram ali Gruč, Prebojna pogajanja in za vse komunikacijske teme, s katerimi se sooča v večji ali manjši meri vsaka organizacija, ki ima več kot 3 zaposlene sem oblikovala tudi komplet KUDO21 kartic. Naša priprava na usposabljanje in sama izvedba je preprosto “drugačna”. :)) Več o KUPA programih

Biserka Povše Tašić

Želim prejemati KUPA blog