Celje, 21.3. 2020 – Tri zgodbe s skupnim imenovalcem: omejitve v času epidemije. Na eni od Petrolovih črpalk v Celju napis, da ne sprejemajo gotovine. Zlatarna Celje uradno s strani lastnikov molči, kako bi kdo, ki varčuje v zlatu lahko v izrednih razmerah prišel do prihrankov; čeprav ti morda zadoščajo le za plačilo mesečnih prispevkov. Ali napovedovanje omejitve gibanja znotraj kraja bivališča pomeni, da ne bo mogoče niti iz Celja do Podkraja, da bi človek postal pri očetovem grobu?! V pričakovanju odgovorov pristojnih – morda utegnejo tudi vam biti v pomoč.

Ker “avtofriz” tekočine očitno nisem dobro napolnila sem se še enkrat odpravila na eno od Petrolovih bencinskih črpalk, da polnjenje “popravim”. S komunikacijskega vidika nimam nobenih pripomb, saj sta bila tako blagajničarka pri pultu kot zaposleni, ki mi je pojasnil tehnični zaplet pri avtu, zelo ljubezniva in ustrežljiva. Ob še navajanju na drugačen režim življenja me je v zdajšnji čas prebudil napotek zaposlenega, naj se usedem v avtu medtem, ko bo sam pogledal, ali je pri polnjenju treba uporabiti v mojem primeru še magnet ali ne. Ja, varnostna razdalja pač. Prav je imel. Me je pa presenetila tabla pred vhodom, da stranke obveščajo, da gotovine ne sprejemajo, plačilo je možno le s karticami. Povem, da nimam kartic s seboj, ampak le denarnico z gotovino. Blagajničarka pove, da bo tokrat še šlo, v prihodnje pa ne več. Prodajalec dobrodušno pojasni, da so tudi Kitajci zažgali vso gotovino in vpeljali nov tiskan denar, ker se prek bankovcev okužba najlažje prenaša in da bom morala v prihodnje pač plačevati s karticami.

Zanima me torej sistemski izziv na ravni države, ki ga opredeljujem z vprašanji: Ali si lahko Petrol sam izmisli in prepove uporabo evrskih bankovcev kot zakonsko določenega plačilnega sredstva v državi? Ali se na ravni finančnega ministrstva potemtakem razmišlja, da se gotovina potegne iz obtoka? Kaj pa morda ostareli in posamezniki, ki ne uporabljajo plačilnih kartic in svoje gospodinjstvo pač vodijo v okviru razpoložljive gotovine in nadzora nad njo?

Če ostanem še pri drugi zgodbi, ki se navezuje tokrat na podjetje Zlatarna Celje in njihov produkt Zlati korak. Pred časom sem se kot fizična oseba in podjetnica odločila, da vsak mesec nekaj drobiža namenim za tovrstno obliko varčevanja, pač za hude čase. Že oma Urška mi je znala povedati, kako so šle v nič “delnice, ki jih je njena stara mati shranila nekje na podstrešju”. Ob tem je rada dodala:”Še dobro, da je imela za hude čase shranjenega nekaj zlata.” In tile časi so seveda hudi tudi za samostojne podjetnike – in se globoko zavedam, da še za koga – zato mi je bilo povsem logično, da “prodam in vnovčim” tistih nekaj sto evrov, ki bi mi ravno lahko pokrili del mesečnih prispevkov za mesec, ko računa nisem in ga do konca meseca očitno tudi ne bom izdala. Izredno prijazno komunikacijo svetovalke prek telefona nikakor v tem primeru ne postavljam pod vprašaj, pač niso računali v podjetju na to, da ob zaprtju poslovalnic ljudje ne bomo imeli dostopa do želenih transakcij. Vendar, če bo situacija trajala več tednov in ne le dva, mislim, da bi za svoje varčevalce Zlatega koraka morala povsem drugače poskrbeti tudi Zlatarna Celje – če se že vsi trudimo preiti na poslovanje na daljavo, torej prek e-poti, bi temu primerno lahko posodobila tudi svoje poslovanje. Ali pa bi si tako zelo veliki kot izredno “miceni” varčevalci zaslužili s komunikacijske plati vsaj prijazno obvestilo s pojasnilom “kdaj in kako” bomo lahko razpolagali s tistim, kar smo privarčevali za “hude čase”, kajne gospod direktor in lastnik Zlatarne Celje?

In še o nameravanem ukrepu omejitve gibanja na kraj bivališča

Tu bi gospoda Jelka Kacina seveda s komunikacijskega vidika vprašala: Kako lahko napovedujete takšen ukrep za prihodnje dni, če se dosedanji ukrepi spoštujejo? Če se ne spoštujejo, potem najprej pojasnite kje, v katerem delu Slovenije se ne? In ukrepajte v posameznih delih Slovenije, kjer zaznavate največ kršitev. In še: boste šopek na travi nabranega cvetja ali eko lučko vi prižigali na grobu mojega očeta? Ne predstavljam si namreč, da bi mi onemogočili, da se sama z avtom zapeljem iz Celja – torej iz ene občine – do Podkraja v občini Velenje za kratek postanek ob grobu? Bo za to potrebna posebna dovolilnica? Vsako nadaljnje zaostrovanje ukrepov v smeri omejitve gibanj bi moralo biti zelo premišljeno in predvsem argumentirano v smislu, da se neki že sprejeti ukrepi ne sprejemajo in spoštujejo v celoti oziroma zakaj ne zadoščajo?

Sicer pa… vsem nam Srečno na lep prvi spomladanski dan.  Tudi z napevom Majde Sepe in čudovite slovenske zimzelene: Pesem o pomladi in prijateljstvu.

Biserka Povše Tašić

Želim prejemati KUPA blog