Celje, 19.3. 2020 – “Vem, da se trudite, a kaj vam še ni jasno?” Vprašanje naslavljam namreč na tiste vladne snovalce, ki kot samostojni podjetniki s svojim delom in znanjem očitno še nikoli niso preživeli meseca na trgu dela. Če bi, potem bi namreč vedeli, da preložitev plačila 3 mesečnih prispevkov za obdobje dveh let ne pomeni kaj dosti. Gre za “zadolževanje” za vnaprej. Moj glas naj bo tokrat v imenu tistih, ki na leto zaslužimo med 20 in 40 tisoč evrov, posredno pa poskrbimo še za preživetje drugih družinskih članov. Z dosedanjim ukrepom nam je torej sporočeno, da naša dejavnost miruje, ker je ta hip pač ne moremo tržiti v izrednih razmerah (niti ponujati komunikacijskih svetovanj, usposabljanj niti nepremičninskih ogledov npr.) in zato nam država pomaga z 0,00 evra. 

Najprej gre seveda za neenakopravnost na trgu delovne sile. Tisti zaposleni v podjetjih in v javnih zavodih, ki čakajo na delo doma dobijo vsaj del dohodka. Manjši sp-jevci in samozaposleni ga nimamo, čeprav se računi v veliki meri niso izdajali že v drugi polovici februarja, ko je napetost glede koronavirusa začela naraščati. Dogovarjanja za nove posle so se končala s stavki:”Smo preložili nenujne sestanke za 14 dni. Se vidimo, ko tole z virusom mine… ipd.” Nekakšno zatišje pred viharjem so občutili tudi mnogi kolegi samostojni podjetniki. Eden mi je dejal, da si je dal pregledati e-mail pošto, ker je povsem “utihnila”. In v tem zatišju so se računske rezerve že dokaj spraznile.

Ob vstopu v “prisilno samoizolacijo”, ki jo kot prebivalka in državljanka podpiram, ker se zavedam, da je zdravje nas vseh na prvem mestu, pa so nam ostale dejansko nogavice in dokolenke. Torej nekdo ima prihranke, ki sežejo do gležnja, nekdo drug takšne, ki sežejo do kolen… Zagotovo se prihranki sp-jevcev ne morejo primerjati s tistimi, ki si jih lahko ustvarijo direktorji, predsedniki uprav in zaposleni v dokaj varnih službah, kjer se ve, da je 15. v mesecu pač dan za plače. Mnogi se v podjetništvu nismo znašli za to, ker bi to bil naš prvotni življenjski izbor ali profesionalni karierni načrt. Tudi pri meni je bilo pred petimi leti vse skupaj v precejšnji meri splet življenjskih in profesionalnih okoliščin. In potem delaš: najprej prispevki, potem stroški računovodstva, telekoma, vsaj 30% od vsega prisluženega je treba nameniti še razvoju (npr. digitalizaciji) vse ostalo gospodinjstvu in na koncu včasih kaj ostane, včasih pa ne ravno veliko. Ali kot mi je pred leti dejal nekdanji študijski kolega:”Vesela bodi, da je vsaj nula, lahko bi bilo manj.”

Preštejte, koliko so podjetniki namenili državi in podarite vsaj 10% tega!

V ZDA naj bi Trump odločil, da bodo vsem, ki so morali zaradi dela ostati doma podarili t.i. “helikopterski denar”. Nakazali naj bi jim dvakrat po 1000 dolarjev na njihove osebne račune. Ob predvidevanju, da bo zaostritev epidemije doživela višek in izzvenela znotraj 3 mesecev. Nekaj podobnega, na primer v višini bruto plač bi za obdobje 3 mesecev lahko “tem pravim sp-jem, torej ne popoldanskim, ki so dopoldne še v kakšni varni službi” storila tudi slovenska država. Ne bi je bilo konec, verjemite. Če sem ji takole čez prst za prispevke v 5 letih namenila dobrih 22.800 evrov, velikokrat pa za potrebno zdravniško storitev itak plačala še pri zasebnem zobozdravniku ali zasebnem ginekologu, potem je ob 10% “vračila zneska v težki situaciji ne bi pobralo”.

Priznajte pravico do nadomestila na Zavodu

Samo odlog obveznosti za tri mesece pomeni, da se nekdo v pisarni ne zaveda, kako poteka pridobivanje poslov. Če se epidemija konča v treh mesecih, ali s še malo rezerve enkrat do konca junija, to pomeni, da bomo samostojni podjetniki soočeni s pridobivanjem novim poslov v povsem drugačnih razmerah v juliju in avgustu. To je že v normalnih okoliščinah najbolj neugoden čas za kakršnekoli sestanke o konkretizaciji poslovnega sodelovanja. Pogodbe o sodelovanju, ki jih imamo sedaj so bile tako rekoč čez noč prekinjene, s pojasnilom:”Se slišimo, ko se stanja malo umiri”. In karavana gre dalje, samo naslovnika storitve, ki bi mu za opravljeno delo lahko izdal račun, prek noči ni več. Če se država ne odloči za odpis prispevkov – očitno se že ni – in ne nameni za 3 mesece nekaj nujnega “helikopterskega” denarja samozaposlenim in majhnim samostojnim podjetnikom v enaki meri kot tistim, ki čakajo na delo doma, sicer kot zaposleni v zasebnih ali javnih podjetjih, potem je prijava na zavodu edina logična pot. Logično bi bilo, da bi v takšnem primeru vsem sp-jevsem od 1. marca dalje retroaktivno priznali opcijo izplačila nadomestila za brezposelne brez kakšnih uzanc o dokazovanju razlogov, zakaj je poslovna aktivnost nenadoma usahnila.

Kratkotrajna zamrznitev sp je tudi rešitev

Optimalna rešitev je prav tako lahko, da bi se samostojni podjetniki z enim samim e-dopisom na Zavod ali Ajpes odločili za kratkoročno 3 do 6-mesečno zamrznitev sp in potem za ta čas prejeli razumno nadomestilo za vsak mesec posebej, državi ne bi dolgovali nič prispevkov, po “uradnem preklicu epidemije” pa bi z enim samim e-dopisom vnovič aktivirali svojo dejavnost in se podali nazaj na trg, v boj za preživetje. Česar smo očitno vsi, ki si tako režemo kruh, itak že vajeni. Le pogoje, ki bi bili enaki vsem drugim bi radi imeli v situaciji, ki je seveda težka za vse, za zelo različne plasti prebivalstva. Kar takole na hitro odpihniti več kot 100-tisoč samozaposlenih in manjših podjetnikov se mi zdi pogubno na dolgi rok.

V razmislek in Srečno odločevalci! Vem, da ni lahko. Lažje je soliti pamet od zunaj. Ampak, verjemite, da je tale zgodba od nekoga, ki je “znotraj”. :))

p.s. S komunikacijskega vidika bi seveda bilo zelo dobro vedeti, ali bo mogoče vse predvidene postopke urejati na peonostavljen način, na primer prek obrazca, ki ga bo izpolnil naš računovodja ali ga bomo oddali v elektronski obliki pristojni ustanovi?

Biserka Povše Tašić

Želim prejemati KUPA blog