Celje, 18. 3. 2020 – Zdaj, v dneh samoizolacije v krogu družin, ni čas za prodajo! Težko je iz svoje kože, tudi tistim najbolj ranljivim, ki še niso zajeti v nobenem od interventnih ukrepov in v teh dneh koristijo predvsem svoje prihranke, pa vendar … Predlagam, da tudi ponudniki storitev v teh dneh “podarimo” to, kar imamo: svoje znanje, nasvete. Morda kakšna dobra misel tudi iz KUPA komunikacije pride prav v teh dneh. V duhu zgodbe, ki jo zagotovo poznate. Bogataš naroči revežu, naj mu izprazni zabojnik smeti, češ, da si sam s tem že ne bo mazal rok. In revež mu ustreže. Izprazni posodo s smetmi, jo umije in vanjo natrese na kupe lepih, opojno dišečih rdečih vrtnic. Začuden bogataš ga vpraša: “Kaj je zdaj to, zakaj mi poklanjaš tako čudovito cvetje?” In revež mu odgovori:”Vsakdo lahko da to, kar ima.” In jaz bi dodala: Tam nekje globoko v sebi. Obdobje “Ostani doma” je lahko tudi priložnost, da postanemo boljši ne le kot posamezniki, temveč kot družba nasploh.

V teh dneh, ko sonce vabi in vlada z današnjim dnem omejuje gibanje v skupini največ 5 posameznikov, med bližnjimi znanci pa morda še ni znanega primera hudo bolnega, se nam vsem zdi, kot da smo statisti v nekem znanstveno fantastičnem filmu: vsi v pričakovanju morilca, ki je skrbno skrit v kapljicah in aerosolih. In ker ga ne vidimo, ne otipamo, se nam vsake toliko časa zazdi, da smo varni. Pa se po odmaknjenem sprehodu ob Savinji zavemo, da lahko tudi v tej situaciji preživimo lepe trenutke ob kosilu na prostem, pod staro češnjo, pod prvimi sončnimi žarki. Še dobro, da ni čas temačne jeseni, nekje oktobra-novembra, ko se mi zdi življenje preveč sivo in dnevi na moč prekratki. Teh nekaj dni, morda celo tednov bomo tako “prisiljeno zvezani” morali preživeti, se pretolči skozi. Potem se bomo spet lahko ukvarjali s pro-dajo tega, kar znamo in zmoremo. Upam. Čeprav vem, da bo to vse skupaj na precej drugačnih osnovah. Še več. Prepričana sem, da bomo morali res vsi postati hipnotični oziroma energetski prodajalci: se torej bolj vživeti v vlogo drug drugega. V teh dneh pa danes kar s precej studa – priznam – zavračam razne ponudbe za nakup zaščitne opreme od t.i. podjetnikov, ki bi radi na hitro zaslužili. Ustavite konje, dajte, kar premorete. Poiščite svoje “vrtnice”, ne smeti v sebi!

Čas za prodajo se bo spet vrnil

In ko bo spet trenutek, da poženemo ustavljeno gospodarstvo in z delom, znanjem, poštenjem polnimo družinske denarnice, bomo spet lahko vsi prodajalci. V tistem dobrem, žlahtnem pomenu besede, ki jo sama povezujem s pojmom energetska ali hipnotična prodaja. Saj jo zagotovo tudi vi poznate in v vlogi kupca kdaj pa kdaj tudi občutite. Za kaj torej gre?

Hipnotičen prodajalec z uravnovešeno energetsko vibracijo lahko svojo rešitev prodaja brez strahu; ne odlaša na zadnji hip, ko mu voda teče v grlo in bi moral prodati po vsaki ceni. Prav tako prodaja brez skrivanja cen in pogojev konkurence, kar pomeni, da prodaja z odprtimi kartami. Pozna sicer konkurenčno ponudbo, vendar se samozavestno in racionalno zaveda, v čem je sam “enostavno” drugačen. Pri prodaji ne udriha po ostalih ponudnikih in jih ne skuša oponašati. Tega mu enostavno ni treba početi, ker verjame v svoj izdelek, svojo storitev. Osredotoča se vase, v svoj izdelek, v svojega kupca – pomeni, da sledi svojo pot in se ne zapleta z vsiljenimi zunanjimi energijami.

Če torej vaši stranki vaše navdušenje in brezmejna vera v izdelek ali storitev, ki ga ponujate ne seže do živega, potem je res težko verjetno, da jo bo prepričalo kaj drugega. Ljudje smo vsi krvavi pod kožo, smo energetska bitja, ki začutimo prijetno ali neprijetno vibracijo ob človeku, s katerih se pogovarjamo. Želimo si preprosto sodelovati s tistimi, ki prenašajo na nas svojo dobro energijo.

Torej, vsi ki spremljate KUPA blog na temo Korona in naš odziv: še boste-bomo pro-dajali. Vendar ne na silo. Zdaj je čas, da se ustavimo, zazremo vase. Prijateljica me je pred dnevi vprašala, če bi morda zdaj spreminjala vsebino svoje spletne strani. Svetovala sem ji, da tega ne počne.  Zakaj? Zato, ker bo storitve, ki jih ne nudila doslej morala po koncu te epidemije, ki se bo globoko zajedla tudi v utrip slovenske družbe, ponujati povsem drugače. Obstanimo. Vdihnimo. Ostanimo doma. Ali v kakšnem zelo bližnjem kotičku narave: na kakšnem svojem kamnu ob reki, s kakšno notranjo vajo na “svoji skriti” jasi ali na kofetkanju prek viberja ali skypa s skupino prijateljic na osončnem balkonu – na daleč torej!

Kako postati hipnotičen prodajalec?

Trenutek te večdnevne tišine v mikro-družinskem okolju je lahko svojevrstna “katarza” – očiščenje tudi za poslovni del svojega življenja. Dobro je, da se vprašamo: Znamo širiti energijo navdušenja nad tem, kar počnemo? Kajti, če nečesa nimaš – v tem primeru navdušenja ali kot bogataš iz uvodne zgodbe vrtnic – potem tega tudi deliti ne moreš. Smo nekje globoko v sebi kot podjetniki in gospodarstveniki morda pozabili na to, da mora imeti kupec občutek, da je dobil z našim izdelkom ali s storitvijo več energije kot jo je izgubil (torej s plačilom). Ali preprosto “smo v srcu” ali nismo pomeni, če premoremo v svojem notranjem zemljevidu dovolj visoko energetsko vibracijo, ki se hrani z dobrim volkom, ne slabim, torej z občutki hvaležnosti in spoštljivosti?! Smo res vselej osredotočeni na težave stranke, smo ji torej brezpogojno naklonjeni ali imamo morda v mislih tistih novih 400 evrov; toliko namreč znašajo prispevki za samostojnega podjetnika preden kupi prvi liter mleka za svoj hladilnik?!

Kaj vse nam torej preprečuje, da bi bili takšen hipnotičen (prepričan vase) in energetsko opolnomočen (z dobrimi notranjimi občutki) prodajalec, da si nas bodo stranke po koncu epidemije vnovič zaželele – nas in storitev in izdelkov, ki jih lahko ponudimo na podlagi znanj, veščin, dolgoletnih izkušenj? Predelati moramo skrbi – odlašanje – strah – izgovore – navade – vzorce ravnanja. Ja, naš notranji zemljevid različnih občutenj nam v teh dneh nudi veliko izzivov. Dela nam ne bo zmanjkalo. In morda bomo po burni pomladi, ki je še pred nami, v poletje vstopili notranje močnejši in navzven z manj navlake in z več vrtnicami? Morda bomo naposled tudi kot družba ugotovili, kaj resnično šteje in kaj koliko v življenje velja.

Biserka Povše Tašić

Želim prejemati KUPA blog