Celje, 17. 3. 2020 – Od igranja na instrumente, poplesavanja, teka “solo” do košnje trave in urejanja zelenice pred domačo hišo – ni da ni idej v teh dneh samoizolacije v krogu slovenskih družin. In prav je tako. Vendar komunikacijska teorija stresa nas uči, da nam po vsem čiščenju in urejanju z zunanje strani slej ko prej ostane še pogovor s samim seboj in seveda z nam najbližjimi. Tudi za to je lahko priložnost tokratna zaveza nas vseh “Ostanimo doma”. 

Če se pošalim: po pokošeni travi pred domačo hišo se prijetno spoten soprog do izteka dneva enostavno ne bo mogel izogniti še kakšni temi pogovora s svojo soprogo. In stres v življenju se, o čemer se pogovarjamo tudi z našimi slušatelji KUPA komunikacije, vselej začne z (ne)izgovorjeno besedo. Morda vam bo zapis tokrat v pomoč pri preganjanju kakšnih iracionalnih misli ali pripomb v stilu “pa saj to ti vendarle veš”.

Bližina, sploh takole “od zgoraj, od oblasti” ukazana utegne biti v kakšni mikro celici, kjer so se že pozabili pogovarjati, vsaj iskreno, na moč naporna. Ne preseneča namreč, da se največ ločitev zgodi po letnih dopustih in dolgih praznikih. Današnja oddaljena kavica s prijateljico – torej klepet prek telefona med katerim sva lepo popili vsako svojo dozo kave – je pokazala, da vsaj ženske seveda brez pogovora ne zmoremo. In skupaj sva prišli do spoznanja, da se v teh dneh vsi hitimo slikati in všečkati v smislu, kaj vse koristnega lahko vendarle počnemo za štirimi zidovi in seveda pred domačim pragom ob svoji hiški. Sonce in privid lepega, nenevarnega vremena vabi na plan – vsaj do balkona, če že ne dlje. In polni smo idej, kako zapolniti čas, ki ga imamo naenkrat toliko ali celo preveč za tiste, ki smo navajeni delati in nam prav občutek “potrebnosti in uporabnosti” daje še dodatno notranjo moč in veljavo. Nisem pa zasledila, da bi kdo zapisal: “Pogovarjali smo se … usedli smo se na tla in govorili… jaz, ona, on…”. Verjamem, da mnogi počne(te)mo tudi to.  Moji slušatelji mi velikokrat rečejo “ah, saj to pa res počnem” – ko jih opozorim na izziv metamodelov.

Pogovarjamo se z vprašanji

Metamodel  je izredno močno orodje v poslovnem svetu. Omogoča zbrati kvalitetne podatke, ko je pomembno natančno vedeti, kaj ljudje mislijo. Prav tako nam ti podatki pripomorejo usmeriti lastno komunikacijo in s tem so osnova za komunikacijsko kompetenco. Fiziološko dejstvo je, da je hitrost naših misli neštetokrat večja, kot je naša zmožnost priklica ustreznih besed, ki bi jih označile. Zaradi nezmožnosti 100% prenosa misli v besede, se ljudje poslužujemo različnih »krajših poti«.

V praksi to pomeni, da naše misli posplošimo, spremenimo in mnoge od  njih tudi izpustimo. Prepričani smo, da smo vse povedali, a sogovornik nas sploh ni razumel oziroma nas je razumel popolnoma drugače.

Da bi dejansko res posredovali misel na način, kot to želimo in bili obenem prepričani, da nas sogovornik tako tudi razume, se spomnimo na to, kaj vsi velikokrat nezavedno zelo radi počnemo. Jaz sem te tri najpogostejše oblike metamodelov povzela v obliki kratice BOO – BRANJE MISLI, OBSOJANJE, OBTOŽEVANJE.

Branje misli

V tejle korona situaciji si lahko zelo nazorno pričaramo kakšen primer; vi pa seveda pred klepetom z najbližjimi v svojem domu.
Mislim: “Zagotovo za najbolj občutljive delodajalce, ki lahko odpustijo le sebe – torej samostojne podjetnike – na koncu ne bodo nič postorili.”
Vprašanje: “Kako to vem…? Na podlagi česa pa to sklepam….? Če so poskrbeli za druge zaposlene, zakaj ne bi še za sp-je?

Obsojanje

Iz spet iz aktualne korona situacije. Mislim: “S spremenjenim načinom testiranja odločevalci  ne bodo nič dobrega dosegli.”
Vprašanje: “Na podlagi česa lahko to trdim? Na katero obdobje zajezitve širjenja virusa se pa nanašajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o nujnosti čim širšega cepljenja populacije? Kaj pa naredimo s čakanjem na rezultate cepljenja medtem ko se bolni, nezavedujoč se, da so kužni, ker še nimajo izrazitih kliničnih znakov, sprehajajo naokoli?

Obtoževanje

Bogata paleta primerov vnovič prihaja iz okoliščin “slovenskega koronavirusa”. Posplošena obtožba:”Prejšnja vlada ni nič naredila, da bi se učinkovito pripravili na epidemijo koronavirusa.” Vprašanj je več: Kaj “nič”? Morda ni naredila dovolj, morda ni potegnila vseh pravih potez, morda je z nekaterimi potezami zamudila, morda je podcenila situacijo, morda ni izbrala pravih strokovnjakov za ključne sogovornike, morda…

Z vprašanji trditev kot zabetonirano dejstvo postavimo pod vprašaj za to, da bi se dokopali do bolj objektivnega, bolj relevantnega odgovora. Morda vam utegne ta pristop koristiti tudi v prihodnjih dneh, ki se utegnejo krepko raztegniti čez 14 dni. Ne bomo mogli uiti drug drugemu, sobivanje v majhnem enosobnem, dvosobnem stanovanju nas “slej ko prej prisili”, da odpremo usta in pogovor steče na to ali ono temo. Tisti s hiškami boste, če ne prej, ob večerih vendarle morali pobegniti nazaj na toplo in morda vaš partner ali partnerica izkoristi čas za kakšno temo, ki vam ni prav ljuba. Morda ste se ji silno zaposleni lahko doslej izogibali. Zdaj pa ste končno “ujeti”, da ji/mu prisluhnete.

Spremenite ČRM  v MČR!

Ena od zelo preprostih tehnik, ki nam s komunikacijskega vidika lahko prihrani veliko “stresnega odziva” je, da spremenimo naš način reagiranja na njeno/njegovo sporočanje. Naredimo namreč obrat tako, da ČRM – čutim, reagiram, mislim spremenimo v MČR – mislim, čutim, reagiram! Torej dragi možje in žene ter otroci, najprej pomislite, kaj vam kot najstniku sporoča mama, potem skušajte sporočeno začutiti z vsemi svojimi čutili (od sluha, vida…) in šele naposled reagirajte! To seveda velja tudi za starejši del skupnosti v najbolj elementarni celici družbe ne glede na vrsto družine: enostarševska, razširjena… In še en napotek si velja zapomniti: Misli določajo naše vedenje! Zato so ti dnevi “odklopa” v času, ko se je svet – tudi slovenski – tako rekoč ustavil zelo primerni tudi za vpogled navznoter in priznanje samemu sebi: Ni res, da se ne morem spremeniti, da ne morem komunicirati, torej odreagirati drugače. Izgovor, češ, takšen sem in takšnega me sprejmi, preprosto ne drži. Če je tvoj komunikacijski odziv neprimeren za tvojo ožjo družinsko celico in jo s svojo reakcijo spravljaš v stres, potem se preprosto: SPREMENI!

p.s.
In ko smo že pri spremembah svojih odzivov na situacijo velja spomniti še na spremembo navad. Kakšnih 40 ponovitev novega prijema za odpravo stare navede je potrebnih. In zgolj slučajno ima ta številka nekaj skupnega tudi s starodavnim razumevanjem karantene – torej osamitve za 40 dni. Priložnost za delo na sebi. Srečno!

Biserka Povše Tašić

Želim prejemati KUPA blog