Celje, 16. 3. 2020 – Občutek nemoči, negotovosti in dejstva, da situacija ni povsem v naših rokah – to je le nekaj dejavnikov, ki mnoge v teh dneh lahko “spravi” v stres tudi za domačimi zidovi. Zato naj spomnim na to, kar globoko v sebi vsi že vemo, in sicer: Glavni vir stresa so naše misli ali drugače: kako si tolmačimo neko izkušnjo. Vsak med nami si v teh dneh z vidika starša, partnerja, podjetnika, gospodarstvenika, delojemalca… tako ali drugače zastavlja vprašanji: Kako nevarna in težka je in utegne biti situacija epidemije zame, za moje najbližje? Kakšna sredstva (denar, zdravila, medicinska oskrba, pomoč) so mi in mi utegnejo biti na voljo za reševanje situacije v kateri sem in tiste, v kateri se lahko znajdem?

Od naših odgovorov na zastavljeni ključni vprašanji pri soočanju s stresom je v marsičem odvisno kako “gladko ali zapleteno” se bomo znašli v trenutnih razmerah. Vse nas na trenutek prevevajo tudi pesimistični prebliski, vendar se jim moramo s tehnikami umirjanja, meditacije, s samoizpraševanjem in iskanjem  argumentiranih odgovorov znati izogniti. Pesimistični, tesnobni posamezniki bodo enako kot optimistični lahko ocenili nek dogodek ali situacijo kot nevarno, težko, bolečo. Vendar se bodo prvi “zaciklali” v odgovorih tipa: ne zmorem, nimam sredstev za reševanje situacije, ne bo mi uspelo, saj itak… Optimistični si bodo dovolili vzeti situacijo v svoje roke, čeprav so zunanji dogodki in akterji tisti, ki so razmere dejansko ustvarili. Tudi v spoznanju, da lahko s tem, da ostanemo doma, sami prispevamo na razvoj epidemiološke situacije s koronavirusom, je lahko vir moči za posameznike, ki želijo imeti nadzor nad svojim življenjem, ga soupravljati. Torej dragi sodržavljani: prav v prepovedi ukrepov in v napotku Ostanimo doma lahko mnogi najdemo vir moči za to, da je v nastali situaciji moč odločanja, moč vplivanja na stresne okoliščine vendarle tudi in predvsem v naših rokah, ne glede na to zakaj smo se v neljubi situaciji znašli. Izkoristimo torej moč, ki jo imamo!

Na seminarjih KUPA komunikacije govorim o pomenu prožnosti, o tem, da se prožni ljudje lažje znajdemo v kriznih situacijah, zato, ker se usmerjamo k reševanju problemov (Problem Solving) in prevzamemo zavestno in hote stališče “kaj lahko naredim sam, da bom razmere izboljšal” oziroma Can Do Attitude.

Tudi za to gre, da čim bolj proaktivno razmišljamo o nemogočem, o možnosti prevzemanja tveganja, o odgovarjanju za svoje odločitve takrat, ko je “še medeni mesec” oziroma, ko težav v največjem možnem obsegu še ni. Ko na primer s paleto notranjih vaj, ki jih svojim slušateljem z veseljem tudi pokažem (samo desetino tistega, kar obstaja za krepitev notranje energije in dvig vibracij) umirimo pretiran naval čustev, ki so posledica strahu in negotovosti, v kateri smo se  znašli, lahko v sebi poiščemo odgovore in rešitve, ki se jih povsem “zdravorazumsko” ne bi spomnili.  Z delom na notranjem umirjanju – “čiščenju naših misli, polnih negativnih scenarijev, strahu” – lahko dosežemo optimalni del U-krivulje, torej, da prav v stresni situaciji iztisnemo najboljše možne rešitve. Seveda smo ljudje pri tem različno uspešni.

4 dejavniki vpliva na soočanje s stresno situacijo

    1. Raven spretnosti in veščin

Raven spretnosti in veščin, ki jih v nekih razmerah imamo je zelo pomembna. Če smo v neki situaciji za soočanje s težavo bolj usposobljeni za to, da jo tudi rešujemo pomeni, da lažje prenašamo pritisk, ki smo mu izpostavljeni. Kljub izrednim fizičnim pritiskom, torej prekomernemu delu so tako zaposleni v medicini v prednosti pred običajnim državljanom predvsem v tem, da imajo bogat izplen različnih informacij in so ta hip najbolj usposobljeni za soočanje z grožnjo, ki smo jo v ljudskem jeziku poimenovali preprosto koronavirus. Toda tudi običajni smrtniki lahko dvignemo to raven spretnosti na način, da si pridobimo s komunikacijskega vidika čim več relevantnih informacij in to našo opolnomočenost soočanja s situacijo preprosto dvignemo. Čeprav okužbe ne moremo zagotovo preprečiti pa morda lahko okrepimo naš imunski sistem in dosledno spoštujemo zapovedane preventivne ukrepe.

      2. Obravnava sovražnosti in strahu

Iracionalne, negativne misli in nerazložljiv strah, ki nas povsem ohromi – občutek, ki ga v tej situaciji zagotovo pozna vsakdo med nami: nekatere je zajel za dlje in druge za krajši čas. Veliko tehnik in metod obstaja za to, kako obvladovati nerazumne  misli oziroma katastrofične scenarije, ki se nam podijo po glavi. To ne pomeni, da nismo odgovorni ali smo nerazumni. Še tako težko realno situacijo si skušamo preprosto pretolmačiti na način, da jo lahko sprejmemo, da ne “zmrznemo zaradi nakopičenega strahu”. Preklopimo se na pozitivno naravnanost, tudi z vprašanjem: kaj iz vsega tega lahko potegnem kot nekaj dobrega? V tem podivjanem svetu, ki ga sama imenujem “plastic fantastic” se prepogosto zgodi, da se znotraj najmanjše in najbolj pomembne družbene celice kot je družina pozabimo pogovarjati. Morda je tokratna samoizolacija lahko priložnost, da se spet naučimo poslušati in slišati drug drugega, da sms sporočila niso pomembnejša od klepeta z otrokom, da se za kuhinjskim štedilnikom zgnete več družinskih članov skupaj…

3. Zapletenost naloge

Zapletenost nalog, ki smo jih izpostavljeni seveda tudi vpliva na raven stresnosti situacije. In na tej točki so medicinski delavci zagotovo v večjem stresu kot mi navadni državljani; mi moramo poskrbeti ta hip zase in biti družbeno odgovorni, da ne okužimo ljudi okoli sebe. Ljudje v belih haljah, preoblečeni v skafandre pa se bodo v dneh, ki so že tukaj in tistih, ki še prihajajo ubadali z dosti bolj zapletenimi nalogami: z reševanjem življenj. In stopnja pritiska bo temu primerno naraščala.

4. Kakšna osebnost sem?

Seveda na naš odziv v stresni situaciji zelo vpliva tudi to, kakšnemu tipu osebnosti pripadamo ali poenostavljeno: če smo bolj odprte narave morda prenesemo več pritiska kot tisti, ki vso skrb kuhajo po tihem in vso katastrofičnost neke situacije meljejo v svoji glavi. Tudi zato, ker smo ljudje družbena bitja je lahko osamitev zelo težka situacija. In morda si lahko prijateljica na daleč omislimo novo obliko “kofetkanja” – ob skuhani kavici prek skypa ali viberja ?! Moški saj veste, ženske se moramo pogovarjati. In vi se morate še v večji meri naučiti poslušati. Torej ne glede na to, kakšna osebnost smo po klasifikaciji različnih psiholoških tipov, vselej se lahko še vsaj malce spremenimo in v svojem notranjem zemljevidu poiščemo oporo. Že od nekdaj je veljajo, da je smeh pol zdravja in če se bomo v prihajajočih dneh uspeli večkrat nasmejati nam bo vsem lažje. Bodimo malo manj perfekcionistično naravnani, naučimo se malo bolj improvizirati, manj obsojati in obtoževati, večni kritiki aktualnih družbenih razmer in t.i. analitiki naj “posušijo računalniško pero”, vpeljimo na naš urnik uro skupne družinske telovadbe. Poleg instrumentov na balkonih bi morda lahko vpeljali še “sosedsko telovadbo na daljavo”?! Pozabimo, da smo nergači, koleriki, paničarji in kaj vse še lahko uvrstimo na negativno stran lestvice, ki naše odzivanje uvršča v posamezen tip osebnosti: sprejmimo situacijo, v kateri smo se znašli in skušajmo biti v njej “malo drugačen šef”, takšen, da bo vse skupaj lažje nam in vsem tistim, ki so skupaj z nami.

p.s. Za konec ena od vaj v okviru delavnice KUPA na temo Obvladovanje stresa s komunikacijo iz notranjo energijo: ŽERJAV

Biserka Povše Tašić

Želim prejemati KUPA blog