Celje, 13. 3. 2020 – Odločitev, ki jo je ministrski predsednik v odhajanju posredoval prek twiterja, torej o zaprtju šol v Sloveniji od ponedeljka, in sicer za 14 dni, se mi zdi dobra predvsem z vidika preventive pred očitno pričakovanim vrhuncem širjenja okužb s koronavirusom. Sprašujem se pa dvoje: kako je dejansko pripravljeno pristojno ministrstvo in kako bi bilo najbolj pametno nadomeščati odpadel pouk?

Sporočilo odhajajočega ministra za izobraževanje, češ, da se pripravljajo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki aplikativne rešitve za pouk na daljavo se mi zdi dokaz zapoznelih priprav. Vse te aplikacije bi že morale biti nared, morda že januarja? Morda že dosti prej, če želimo tudi v praksi živeti tako opevano digitalno Slovenijo. V četrtek sporočati, da nekaj pripravljaš, da bo v ponedeljek potem delovalo je, kako naj rečem, novica, ki pove vse že sama po sebi.

Odpadel pouk bo potem seveda treba enkrat nadomeščati. In na tej točki se spet znajdemo na točki uporabe e-učilnic in vseh sodobnih komunikacijskih kanalov. Kakšna delovna sobota ali med tednom dodatna ura za utrditev snovi se mi zdi bolj prava rešitev, kot da bi morebiten pouk nadomeščali med poletnimi počitnicami. Po vsem, kar se okoli koronavirusa že dogaja in se še utegne dogajati, je namreč pomembno, da učencem in dijakom ne vzamemo nobenega poletnega sončnega dneva za posedanje in učenje v učilnicah.

Učenje na daljavo, stik z učenci in dijaki prek e-pošte, skypa, usmerjeno delo prek e-učilnic – vse to bo seveda dodaten zalogaj tudi za pedagoški kader. Morda pa je ravno ta ukrep lahko priložnost za drugačen, morda še bolj sodoben pristop k podajanju snovi. Pouk torej odpade, kar pa ne pomeni, da mora odpasti tudi učenje. Samo prava dnevna navodila je treba posredovati učencem in dijakom. Iz tega vidika šolniki torej zagotovo ne bodo imeli prostih dveh tednov.

Kar se varstva otrok tiče verjamem, da bodo imeli mnogi starši kar precejšen izziv. Toda mnogi nismo imeli pri roki varušk in starih staršev, da bi nam pomagali čuvati odraščajoče otroke in smo se kljub temu nekako znašli. Mislim, da je dosti manjše zlo, če doma ostanejo še zdravi otroci kot morebiti bolni. In čeprav se nam svetuje omejitev socialnih stikov se mi zdi, da utegnemo tudi iz te situacije potegniti nekaj dobrega: medsosedska pomoč je zdaj pomembna bolj kot kdajkoli prej. In pa organizacija morda 3,4 mam, da vsaka v “skupni ulici” vzame po dan dopusta in poskrbi za skupino otrok.

Zaprtje šol je zagotovo ukrep, ki kaže na to, da je vrag odnesel šalo. In tudi, da se še tisti najbolj nejeverni Tomaži streznijo in začnejo obnašati bolj odgovorno. Lahko je tudi priložnost, da se že aprila vrnemo v bolj običajen vsakdanji tok življenja.

Biserka Povše Tašić