Celje, 16. januarja 2020 – Kot komitentka, zasebno in fizično, zdaj dveh »zelenih bank« in komunikatorka KUPA s področja sistemskih izzivov in komunikacijskih odklonov, z zanimanjem spremljam tudi združitve in prevzeme podjetij, kar je lahko samo eden od razlogov za prenovo blagovne znamke, pri čemer je barva zagotovo ena od pomembnih sestavin.

Transformacija nekoč modre Hypo v zdajšnjo rdečo Addiko se mi je zdela zelo prodorna in vsebinsko zanimiva tudi zaradi spremljajočih novih produktov, ki jih je prodorno vpeljevala skladno ob uvajanju nove podobe. Če pa je pri prenovi poudarek zgolj  na spremembi barve, prej smo bili rdeči in zdaj smo zeleni, pa se mi zdi takšno početje vsaj malce izgubljena priložnost. Sama sprememba vizualne identitete bi se lahko zapakirala v luštne uporabniške zgodbice, ki simbolizirajo tudi to, kar naj bi zelena barva sporočala že sama po sebi.

Pa se malo poigrajmo z nekaj zelenimi namigi.  Zelena naj bi sproščala in nas usklajevala z naravo, nas osvežila in v simboličnem smislu navdihnila tudi z upanjem. Tisti, ki se vsaj ljubiteljsko ukvarjamo s feng šujem vemo, da nas pomirja in obenem krepi občutek ustvarjalnosti v nas. Pri različnih kulturah ima zelena različen pomen; v evropski kulturi je povezana  s pomladjo, rojstvom, v ZDA z denarjem, v Afriki s korupcijo, v islamu je to sveta barva… Finančna ustanova bi lahko v zeleni prepoznala predvsem željo po ravnotežju (v vaših financah) in harmoniji ( naše storitve po meri strank). Najbolj nekreativno pa se mi zdi sporočilo Pričakujemo vas v novih barvah. Malo bolj na jugu bi rekli »isto s… drugo p…« ali prijaznejše: ista vsebina, druga barva. Zdi se mi izgubljena priložnost, da se ob prehodu na zeleno z udarnim sporočilom in morda revolucionarno ponudbo storitve v smislu »Pridemo tudi na dom« (pa ne le v digitalizirani obliki, ampak kot osebni svetovalci) banka ne loči od njej podobnih »zelenih«.

Abanka v kratkem v rdečih odtenkih Nove KBM?

Sicer pa je zelena konec koncev najmanjši problem. Tudi morebitna sprememba barve Abanke v barvo nove lastnice sama po sebi ne bo predstavljala kakšno večjo kakovostno spremembo za kliente. Kar imam opravka z bankami lahko rečem, da se več ali manj iskreno trudijo vse po vrsti na čelu s svojimi uslužbenci, ki so že pravcati multipraktiki pri delu s strankami. Najbolj pri srcu  jim je seveda dodeljevanje posojil v času gospodarske rasti in ponudba kakšnega že vnaprej pripravljenega varčevalnega svežnja. Če prideš s svojo zgodbo pa svetovalci praviloma »zmrznejo«, ker o ničemer pač ne morejo sami odločati.  Lahko bi se banke, ne glede na prevladujočo barvo v logotipu, seveda strank lotevale povsem drugače (ne le velikih, tudi srednjih in majhnih). Bolj ustvarjalno, bolj po meri posamezne stranke.

Če to ponazorim z eno od lastnih izkušenj v eni izmed »zelenih« bank v prvih dneh novega leta. Pogovor je tekel v smislu »ponujamo vam ugodnejšo vezavo vaših privarčevanih sredstev«… na vsa ostala vprašanja ali ponudbe pa je bili odgovor v stilu »da svetovalka za to pač ni pristojna«.  »Kaj potrebujete, kaj želite – to bi lahko bila zelena spomladanska storitev s pojasnilom: mi vam prisluhnemo in najdemo najbolj ugodno rešitev za vas.« Vpeljali bi lahko tudi sistem »to je moja banka«, kar pomeni, da lahko kot komitent že vnaprej pričakujem, kdaj in kako se lahko obrnem nanjo v določenih življenjskih okoliščinah. Na primer, če nameravam znotraj koledarskega leta kupiti nepremičnino bi že zdaj rada vedela, pod kakšnimi pogoji in v kolikšnem znesku lahko računam na »sofinanciranje« oziroma posojilo banke “za hišo, ki si jo ogledujem in mi je všeč”.

Z bankami je nekaj podobnega kot s ponudniki smučišč pri nas. S primerjavo se verjetno marsikdo ne bo strinjal. Ampak dejstvo je, da snega ni več toliko kot smo ga bili vajeni v preteklosti in bodo morala tudi naša smučišča temu primerno spremeniti svojo ponudbo. In dejstvo je, da si ne glede na zeleno, rdečo, rumeno, modro barvo bank večina strank želi nekoliko drugačno uporabniško izkušnjo in obravnavo v smislu vzajemno koristnega partnerskega odnosa. Vendar, če vedno počnemo vse po starem, kar pomeni, da tudi kakovost svojih storitev preverjamo po vnaprejšnjih vzorcih in pričakovanih ter želenih odgovorih, ne pustimo pa se »presenetiti« s kakšnim drugačnim, nenadzorovanim Prvim vtisom, kakšnega preboja v smislu kreativnosti ne moremo pričakovati. Na tej točki naletimo še na en prav nič “zelen izziv” bank, ki imajo na slovenskih tleh takorekoč vse tuje lastnike. Gre v precejšnji meri tudi za prevzem marketinških, oglaševalskih in vseh drugih orodij, za nekakšen “copy paste” sistem še za slovenske uporabnike.

p.s. In še pohvala, ki tudi dobro dene. Me veseli, da je ena od »mojih zelenih« bank spremenila barvo na osebni bančni izkaznici v pravcato zeleno in je zdaj ne mešam več z oranžno poslovno bančno kartico. Moja uporabniška izkušnja se je tako precej izboljšala.