Ob robu 34. posvetu o računovodstvu, reviziji, davščinah in financah, ki sta ga 3. in 4. oktobra letos v Mariboru organizirala Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor ter Visoka šola za računovodstvo in finance Ljubljana sem v okviru KUPA komunikacije sodelovala z referatom in predavanjem na temo Ko bi stranka želela »malo drugače«. Vendar v tokratnem članku v okviru KUPA bloga poudarek namenjam preostalim sogovornikom in lastni zaznavi, kako potrebni so sistemski izzivi v naši družbi, tako rekoč na vsakem koraku in v sleherni dejavnosti.

Ob vprašanju, ali bi bilo smiselno vložiti v novo slovensko letalsko družbo je prof. dr. Davorin Kračun – na posvetu je poudarek namenil fiskalnemu pravilu in dolgoročni vzdržnosti javnih financ – odgovoril z vidika obvladovanja trendov in sistemov.

Alternativa je bila pred petimi leti, ko se je država odločila, da v nacionalnega letalskega prevoznika ne bo več vlagala. Zdaj je, po besedah Kračuna, potreben dosti večji izdatek. Opozoril je tudi, da je bila Adria fiskalno naporna dokler je bila v državnih rokah. In dodal še, da je nacionalni letalski prevoznik fina, ugledna stvar, je pa draga in je vprašanje, če si jo lahko privoščimo. Po mnenju KUPA, kjer se ukvarjamo ne le s komunikacijskimi odkloni temveč tudi s sistemskimi izzivi v organizacijah, je ta razmislek dober primer neobvladovanja sistemskih tveganj: nepravi in nepravočasni način reševanja problemov le te ob morebitnem zlomu namreč občutno podraži.  O nevarnostih zlomov sistemov kot sta pokojninski in zdravstveni, če se na demografske spremembe v državi že danes ne bomo začeli primerno odzivati, je spregovoril ob robu svojega predavanja tudi dr. Kračun.

Zanimiv pogled na prožno ravnanje davčne uprave je prikazala mag. Darija Šinkovec s predstavitvijo aktivnosti Fursa za izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. V splošni javnosti so pogosta poenostavljanja, češ, da so inšpektorji premalo aktivni in da »dacarji« ne znajo pobrati dovolj davkov.

Z vidika KUPA, kjer se zavedamo pomena upoštevanja različnih naslovnikov v fazi učinkovitega komuniciranja, je bilo zato zanimivo sporočilo, da takšno tradicionalno razmišljanje o boljšem polnjenju državne blagajne z večjim nadzorom davčnih organov ne vzdrži več v sodobnem svetu. Kot je poudarila dr. Šinkovec namreč obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na obnašanje davčnih zavezancev. Razdelila jih je v štiri skupine: v prvi so tisti, ki so pripravljeni plačati dajatve državi brez nadzora, v drugi tisti, ki se trudijo, čeprav jim davkov včasih ne uspe poravnati, v tretji skupini so posamezniki, ki bodo plačali, ko se bodo znašli pod davčnim nadzorom in v zadnji, četrti tisti, ki nikoli ne bodo plačali oziroma nimajo takšnega namena, da bi svoje obveznosti poravnali. In davčni pregledi ter sankcije po njenem mnenju zaležejo za tretjo skupino, medtem ko je s preostalimi potrebno komunicirati in ravnati drugače.

Ob robu predavanja doc. dr. Lidije Robnik o goljufijah v računovodskih izkazih se je na posvetu razvila zanimiva razprava o enem izmed sistemskih vidikov obravnava bonitete podjetij. Za kaj gre?

Lahko bi rekli, da za odsotnost zbiranja vseh relevantnih informacijo o nekem poslovnem subjektu na enem mestu, kar spet lahko razumemo kot nekakšen sistemski izziv. Slušatelji so namreč opozorili na to, da se v obstoječih bonitetnih ocenah pravnih subjektov zdaj po nobeni osnovi ne upoštevajo morebitna mnenja revizorjev (negativna ali s pridržkom). Temu in potrebi, da bi bilo v prihodnje drugače je potrdila tudi revizorka mag. Darinka Kamenšek.

Podatek o tem, da imajo v Mariboru kar 592 km  od skupaj 1627 km vodovodnega omrežja – razdalja, ki bo besedah direktorja Mariborskega vodovoda mag. Danila Burnača predstavlja pot od Maribora do Aten – starega že dobrih 120 let, je zanimiv z različnih vidikov, še posebej sistemskega.

Skupaj s svetovalko uprave, mag. Zdenko Radek sta namreč predstavila način izvajanja in oblikovanja cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja ter ob tem opozorila na potrebo po spremembi predpisov v Zakonu o javnem financiranju. Bolj natančno bi morali namreč določiti, da se del najemnine, ki jih tovrstni javni zavodi iz naslova omrežnin »izplačajo« lastnicam, torej občinam, tudi namensko porabijo za vlaganje v obstoječo vodovodno infrastrukturo. V praksi se praviloma porabijo za potrebe drugega stvarnega občinskega premoženja (npr. namesto za obnovo vodovodnih cevi se denar porabi za občinske ceste).  Še en sistemski izziv – torej takšen, ki narekuje spremembe na ravni države kot celote – je zaznal mag. Danilo Burnač. Opozoril je namreč, da  v 16 občinah, kjer Mariborski vodovod opravlja javno službo obstaja 10 različnih vodarin in omrežnin, pri čemer so cene v bolj strnjenih naseljih seveda nižje kot v razpršenih, kar med porabniki ustvarja nejevoljo. Po njegovem mnenju bi regionalizacija Slovenije in v tem primeru morda enotna cena na ravni pokrajine, lahko rešila ta problem.

In posvet, kjer je o zanimivem računovodskem vidiku predračuna in obračuna stroškov stečajnega postopka spregovorila v javnosti tudi znana stečajna upraviteljica, sicer ekonomistka Milena Sisinger, je ponudil več razmislekov o sedanji vlogi oziroma (ne)moči stečajnih upraviteljev.

Da ta poklic nikakor »ni sanjski« kot morda zgleda kdaj v javnosti je Sisingerjeva opozorila ob koncu razprave z ugotovitvijo, da se danes pri delu soočajo tudi s kriminalci. Zakonodaja v Sloveniji ta hip namreč ne omogoča, da stečajni upravitelj preveri morebitno premoženje dolžnikov, ki so ga ti spretno skrili na kakšni oddaljeni lokaciji, na primer v Dubaju. In smo spet … pri sistemskih izzivih urejanja dejavnosti in poklicev v naši državi.

Strokovni članki gostujočih predavateljev so sicer objavljeni v priložnostnem zborniku organizatorjev – mislim, da je nekaj izvodov še na razpolago tudi na Visoki šoli za računovodstvo in finance Ljubljana –  pričujoči povzetek  je tako le osebna zaznava ob poslušanju nekaterih predavateljev med zanimivim, koristnim in prijetnim druženjem na temo strokovnih izzivov v računovodstvu, reviziji, davščinah in financah – tudi s poudarkom na forenzičnem računovodstvu kot enim od poklicev prihodnosti.