Knjiga je lahko zelo nevarno orožje. Ogroža lahko zdravje, pod vprašaj postavlja sistem, nas pahne v očaranost nad navideznim in vplete v lovke razočaranosti, če čtivo morda ni dovolj poduhovljeno. Slučajno ali ne; prav v teh dneh sem prebrala še zadnje vrstice knjige z naslovom Moč branja (Od Sokrata do Twitterja), avtorja Franka Furedija v prevodu Sandija Kodriča, kjer lahko beremo o vlogi in pomenu branja skozi zgodovino. In o potrebnosti branja v teh dneh nekateri vnovič razpredajo; kot da smo pozabili, da je slovenski narod nastal in se “bode tudi obdržal” predvsem po zaslugi slovenskega jezika. Zato skromno priporočam v branje vsaj eno, morda prav to omenjeno knjigo: za podložnike in kralje. Furedi namreč ugotavlja, da je “ideja o izumiranju branja enostranska in nepopolna, saj je ravno branje že od starega veka naprej ključnega pomena za človekov razvoj.” Je pa res pri odločitvi za branje dobro upoštevati še en namig že pokojnega profesorja zgodovine in antropologije dr. Staneta Južniča, ki je na svojih najbolj obiskanih predavanjih na nekdanji FSPN nekoč dejal:”Ne bojte se neumnih. Bojte se tistih, ki so prebrali samo eno knjigo ter so prepričani, da so pogoltnili vso modrost sveta.” /iz mojih študentskih zapiskov/