window.dataLayer = window.dataLayer || []; function gtag(){dataLayer.push(arguments);} gtag('js', new Date()); gtag('config', 'UA-126695368-1');

Prisluhi

» Prisluhi

Prisluhi

2019-01-16T15:37:12+00:0016.01.2019|Biserkin čvek|

Pred mnogimi leti sem se v vlogi prejšnjega poklica ob koncu kakšnega telefonskega klepeta s prijatelji ali sodelavci poslovila v stilu:”Lep dan vsem, ki ste bili z nami.” Spremljanje razpadanja nekdanje skupnega države je bilo pač na moč zanimivo za različne takšne in drugačne službe. No, tudi pri novinarskem poklicu naj bi bilo tako, da je treba naokoli hoditi z odprtimi očmi in ušesi; da o nenehnem učenju niti ne govorim.

Tokrat imam v mislih drugačne prisluhe, ki pa nam razkrivajo takole ad hoc “najnovejše sistemske in komunikacijske izzive” vsaj na treh področjih: v hotelirstvu, bančništvu, avtomobilizmu… Pa gremo po vrsti.

Krivec za tale zapis je vmesni prosti čas med enim in drugim poslovnim srečanjem, ko si človek lahko privošči še hiter požirek kavice ali čaja. Tudi sama sem med bolj glasno govorečimi, a se mi dozdeva, da je nekaterim pri sosednjih omizjih prav zanimivo in prijetno zelo na glas razlagati  takšna in drugačna spoznanja. Če si dobesedno ne zatisneš ušes, je skoraj  nemogoče “ne slišati”.  In potem lahko marsikaj “ujameš” kot neposredno navzoč pri sosednjem omizju; izkoristek prostora je praviloma v lokalih maksimalen;  z izjemo zanimivo poimenovanega lokala Čuk s podobo sovice v ljubljanskih Stegnah, kjer “premorejo” celo prostor za zaupne poslovne pogovore.

Prva sogovornika sta odkrila izzive, s katerimi se tako na glas kot na tiho očitno ukvarjajo naši hoteli. Airbn vsem obdavčitvam navkljub namreč še vedno predstavlja izjemno konkurenco hotelskim ponudnikom, ljudem pa zagotavlja, da bolj kot o delu razmišljajo o malo lažjem zaslužku. Tako prva sogovornica kolegu ob kavici pojasni:”Smo želeli rezervirati hotel na Bledu. Si predstavljaš, dobrih 400 evrov bi odšteli za nas štiri… Pa sem malo pobrskala in smo se odločili rajši za najem hiše prek nepremičninskega portala za oddajo; takoj smo rezervirali. Za dvonadstropno hišo na dan ne glede na število oseb bomo odšteli dobrih 75 evrov. Mi štirje bomo v prvem, pa še kolegi se nam bodo pridružili z otrokoma v drugem nadstropju. Zakaj bi se za dosti več denarja stiskali v majhni  hotelski sobi….”

Jah, si rečem. Se spomnim klepeta z enim od menedžerjev, ki mi je, obsojen tajkunstva, razlagal, da so dejansko nehali razmišljati o prodaji v tistem trenutku, ko se je bolj kot prodaja izdelkov izplačala “mahinacija z delnicami ali z denarjem, ki kroži prek papirjev, in ga danes imaš, jutri pa morda tudi ne.” Ko sem pred meseci naročila bazo novo ustanovljenih podjetij res nisem pričakovala, da bo dobrih 60% dejavnosti “sobodajalstvo”, s čimer naj bi pretežno lastniki iz Ljubljane, malo manj iz Primorja, oddajali svojo drugo, tretjo ali celo četrto nepremičnino in si kakovost življenja izboljšali s tovrstnimi pasivnimi prihodki.

Klepet prvih sogovornikov za sosednim omizjem se potem nadaljuje z naslednjo ugotovitvijo:”Veš, zadnje čase prav nič ne postorim za razvoj lastnega, predvsem strokovnega razvoja. Samo z zaposlenimi se ukvarjam. Tole vodenje je včasih prav naporno. Z ljudmi je res težko…”

Ob slišanem se spomnim na individualna komunikacijska usposabljanja vodij. Skoraj vsak drugi mi je potožil, da ga samo delo sicer že veseli, tudi strokovnih izzivov je precej, a za pogovore z ljudmi in za obhode med obrati mu zmanjkuje časa. Čeprav je vodja v prvi vrsti tisti, ki naj bi znal delo razdeliti in bil zgled s svojim preglednim delovanjem in strokovnim znanjem, bi se v prvi vrsti moral ukvarjati z vodenjem sodelavcev; in tega ni brez pogovora iz oči v oči. Če ne prej, ko je treba pohvaliti in izreči kritiko. Kopice sporočil po intranetu, takšnih in drugačnih navodil, prenašanje zadolžitev po sistemu “gluhega telefona” s kopice sestankov … vse to bolj malo zaleže, če “ni časa za pogovor”.

Druga, naključno in nehoteno slišana sogovornika, sta se dotaknila bančne teme. “Čuj, dovolj jih imam. Ponujajo hitre kredite in ne vem, kaj še vse. Potem pa skoraj mesec dni traja, da ti kaj odobrijo. Napišejo, da ni treba biti njihov komitent, na koncu je pa to pogoj, da ti kredit sploh dajo,” pove gospa v sivem poslovnem kostimu.  Sogovornik ji odvrne na bančno temo z ugotovitvijo:”Ja, potem prideš pa v poslovalnico in ena ženska kot multipraktik: ureja spremembo osebnih podatkov za eno stranko, drugi pojasnjuje, da ji kredita še niso odobrili, naj se vrne prihodnjič, tretji bi samo dvignil denar, ker bankomatom ne zaupa preveč… četrti bi… in peti jo naposled vpraša:”A ste kar sami?” In prejme odgovor:”Ja, veste kolegica je na bolniški in ni zamenjave, potem pa v drugi polovici delovnega dne nastane včasih gneča…”

Ob slišanem klepetu se še sama malo bolj globoko spustim v drobovje bank. Vprašam samo sebe, le kdaj nazadnje me je banka, ki sem ji zvesta že več kot 20 let, povprašala po kakšnem mnenju? Ali morda pri izbiri izvajalcev podobnih storitev in primerljivih referenc upoštevala dejstvo “zvestoba za zvestobo”? Med nekomitentom in zvestim komitentom bi torej posel dodelila svoji zvesti stranki?! Težka bo. Ne spomnim se prvega primera in drugega tudi še nisem doživela.

Tretji klepet, ki sem mu lahko prisluhnila v okviru popotovanj v tem tednu, pa je povezan z avtomobili. “Vse bolj razmišljam o tem, da bi avto v poslovne in zasebne namene preprosto najel. Prihranil bi zagotovo, če bi mi ponudniki znali nazorno in hitro izračunati  potreben vložek in tudi moj prihranek. Ne da pa se mi brskati po spletu in delati lastnih primerjav med tistimi redkimi, ki kaj takšnega pri nas sploh že ponujajo.”  In drugi doda:”Veš, meni se zdi pa dobra tista ideja – zadnjič sem nekje prebral, ali slišal – da ti stvari iz trgovine npr. lahko dostavijo kar v prtljažnik avtomobila. Samo pravo aplikacijo potrebuješ, da lahko dostavljalec odklene prtljažnik avta, medtem ko si sam morda na poslovnem sestanku ali v bolnici na pregledu. V tujini to že deluje; kako prav bi prišlo kaj takšnega tudi pri nas …”

In pravijo, da naključij ni.  Namreč prav v tistem hipu mi zazvoni telefon in na drugi strani dostavljalec pošte. Želi zvedeti, če sem doma, da mi dostavi pošiljko. In mu povem, da me ni, da pa sem uredila, da jo bo prevzel nekdo od domačih. Ker pač slučajno premoremo v družini enega upokojenca.

Drugi dan zapored se vrnem domov proti večeru. Najprej z veseljem ugotovim, da mi je ena izmed avtomobilskih hiš, ki te dni pospešeno ponuja nakup avta brez pologa, v 24-ih urah ljubeznivo odgovorila prek sms in e-pošte, da je moje naročilo za poskusno vožnjo z avtom sprejeto, da me bodo v kratkem iz izbrane prodajalne kontaktirali. In so me res, prek e-pošte tako rekoč vse dogovorjeno. Pol ur’ce prej pač na izbran datum ob želeni uri pokličem, da mi avto za vožnjo še pripravijo. Sem namreč med tistim delom nežnega spola, ki na avto gleda predvsem kot na stvar s štirimi kolesi, ki me pripelje od točke a do točke b. A žal tole mojo “letečo stvar” pošteno najeda zob časa in sprememba je nujna. Poskusna vožnja je lahko koristno preverjanje, če “bi bili konji pravšnji.” Toda… glej ga zlomka: komunikacijski odklon! Že naslednji dan prejmem iskreno zahvalo taiste avtomobilske hiše z upanjem, da sem bila s poskusno vožnjo zadovoljna. In kje so pošteno udarili mimo? Vožnje še ni bilo, ta šele bo čez dobrih 7 dni. Kar sem jim lepo pojasnila in ob tem zaprosila, da bi me zelo zanimal cenik  za izbran model avta. S tem odgovorom pa niso pohiteli… sem še v pričakovanju.

Ko mi včasih kdo reče, da se ne bodo ukvarjali s komuniciranjem, ker v podjetju vse to že znajo, saj so ja imeli kopico usposabljanj, zdaj modro molčim. Včasih mi omenijo tudi kakšne t.i. strokovnjake in ob tem potrdijo spoznanje, da se tako kot na novinarstvo tudi na komuniciranje pri nas spozna tako rekoč vsakdo. In trgu potem preostane, da prečisti zrno od plevela. Včasih sem skušala pojasnjevati, da se prodaja dejansko začne in konča s komunikacijo. Zdaj rajši vsakemu prepustim “njegovo izkušnjo”. Nekateri se morajo pač naučiti na svoj, malo bolj boleč način, ki ga hočeš-nočeš zaznajo tudi stranke.

V KUPA blogu Komunikacijski odkloni in sistemski izzivi lahko spremljate malo bolj resne analize, ki so plod naših anket, raziskovanj in usposabljanj tako v podjetjih kot v javnem sektorju.  Največ 3 članki na mesec – za naročnike neposredno in takoj na njihov e-naslov!

Leave A Comment

Naša spletna stran za boljše delovanje uporablja piškotke! Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen? Nastavitve Se strinjam

Analitični piškotki

Piškotki za statistiko pomagajo lastnikom spletnih strani razumeti, kako obiskovalci uporabljajo spletno stran tako, da anonimno zbirajo in javljajo informacije. Ta spletna stran uporablja Google Analytics za zbiranje anonimnih informacij, kot so število obiskovalcev mesta in najbolj priljubljene strani. Ohranjanje tega piškotka nam pomaga izboljšati našo spletno stran.

Piškotki Google Maps in Facebook

Spletna stran uporablja zemljevid Google Maps, v kolikor želite, da se vam prikažejo Google Maps zemljevidi, morate le to predhodno odobriti. V kolikor želite dovoliti piškotke Facebook, le to ustrezno označite.

Sistemski piškotki

Sistemski piškotki so obvezni – ne more biti razveljavljeno. Zahtevani piškotki naredijo spletno stran uporabno, saj omogočajo osnovne funkcije, kot so navigacija po strani in dostop do varnih območij spletne strani. Spletna stran brez teh piškotkov ne deluje pravilno. Piškotki za namestitve pomagajo spletni strani, da si ta zapomni informacije, ki spremenijo, na kakšen način se spletna stran obnaša ali izgleda, kot vaš priljubljeni jezik ali regijo, v kateri ste.